Iskanje: Poezija
Glej ga vraga, skoraj se spotaknil bil je mož ob bitje čudno neko, pa opazil zadnji čas zapreko je na cesti in se ji umaknil. Tisto bitje silno spotakljivo dolgo še v slušalko je jezljalo, da je manjkalo samo še malo, pa bilo lahko bi razburljivo. Bi spotaknilo ga, a prepozno je bilo, je jezno zarenčalo, ni se več spotakniti ga dalo, oh, kako se zdaj počutim grozno. Ni verjel si mož, da dobro sliši, in še manj, da vidi, s kom bi skoraj trčil čelno, ko ga je od zgoraj gledal, da gre proti javni hiši. Tisto bitje da podpredseduje, se je spomnil, ko ga prepoznal je, a le po frizuri, ki kot vzglavje služi, z njo se vselej razkazuje. Giba se po ulici svobodno, kot da njemu, bitju, zgolj pripada, kot da ono samo svetu vlada, da še možu je bilo nerodno. Bitja ne zgrešiš, čeprav opravka z njim imel nikjer nisi nikoli, saj veš po frizuri, ki okoli nosi jo, da je opranoglavka. Objava Rasa Bižrat: Spotakljivka (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
Včeraj
VIDEO: Igralci Drame SNG Maribor prebirali verze poezije
Alma Mater Europaea – ECM in Drama SNG Maribor sta ob svetovnem dnevu knjige danes, 23. aprila, ob 11. uri pripravila navdihujoč pesniški dopoldan Minuta za poezijo. Igralke in igralci mariborske Drame so tako ob svetovnem dnevu knjige, ki sovpada s 460. obletnico rojstva gledališkega maga in poeta Williama Shakespeara, na pesniškem dopoldnevu predstavili izbor […]
Sejem ni bil živ in ni prodala tam ničesar skoraj ne kupila, tja zato se je le napotila, da bi se na kratko pokazala. Ker se mora, ker so to storile vse sejmarke že, vse stare stranke, čisto vse poslovne njene znanke, mnoge dobre posle tam sklenile. Šla je na svoj sejem ona tudi, češ da to je tradicionalno, tudi če v resnici je nestalno, a se vtis dajati silno trudi. Pozno je prišla, nikakor kmalu, gibala med praznimi se štanti, med odsluženimi komedjanti, právila, da je na festivalu. Svoj seznam prioritet imela je s seboj, a liste ni razkrila, kaj bi smešila se, jo vtaknila raje v žep je, čisto nič vesela. Stopala potem okrog plesišča negotovo je, na moč nerodna, kakor da bila bi nesvobodna, bi najraje kar odšla s sejmišča. Sejem ni bil živ, bilo prodati ni ljudem mogoče niti peska, da metali bi v oči ga, leska prav nobenega nikjer zaznati. Ko se šlo bo, jo prešine misel. s takšno robo ven, na sejme tuje, bo samo ničkolikokrat huje, ni obraz vesel, ne, ksiht je kisel. Objava Slobodanka Gibanjšek: Na realnih tleh (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
ponedeljek, 22. april
Domen Pehani, dijak 4. letnika Gimnazije Vič, v prostem času piše pesmi. Pravi, da do petnajstega leta poezije ni zares razumel in se mu je zdela nesmiselna. Sedaj razmišlja drugače.
"KAR JE DŽUBOKS ZA GLASBO, JE PESMOMAT ZA POEZIJO": Unikaten avtomat na Prešernovem trgu v Kopru
V okviru prireditve Dnevi knjige v Kopru bo od četrtka, 25. aprila, do petka, 26. aprila, na Prešernovem trgu predstavljen Pesmomat, unikaten avtomat za poezijo. Ta novost, ki omogoča nakup in predvajanje poezije na samem mestu za en evro,...
Znašla sta pandurja se v središču, pač pozornosti, če razumljivo ni morda, hodila bojazljivo kot ponoči po pokopališču. Ni bilo tako načrtovano, mislila sta, da bo vse drugače, saj pandurja sta, nosita hlače, njima je povsod prav vse postlano. Juš in Bošta, dva pandurja znana, sta v obhod odšla vse do obrobja, ker doma premalo je udobja, ker pretesna zanju je Ljubljana. Na obrobju nama bo udobno, na izlet odpraviva se družno, sta sklenila, nista pa šla južno, ampak v vzhodno občino obrobno. Tam zagodla bova jo občanom, ki čez nas pandurje godrnjajo, ko postaviva jim dom z ograjo, s takim sta odpravila se planom. Marginalna stvar bo to za naju in obenem dnevnica v žep kane, saj prišla sva vendar iz Ljubljane, da red narediva v tistem kraju. Res prišla sta, a sta pot zgrešila, znašla sta v središču se nenadno, kjer postavili so ju na hladno, komaj kožo celo sta rešila. Kot rečeno, ni izšla se zgodba, kot sta Juš in Bošta si želela, naglo spet domov sta odbrzela, mačja ju pospremila je godba. Objava Juš Pocukar: V središču pozornosti (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
nedelja, 21. april
Na ekranu da je klokotanje, rekel mož je ženi, naj pritisne že na gumb, klokot da več ne pisne, ker neznosno je postalo stanje. Klokočarjenje? ga je vprašala, pa seveda žena ni naglušna, ji delujejo čutila slušna še kako, se zraven je smejala. Klokotanje vendar, saj ti pravim, kje daljinec je, kam si ga dala? Stvar nevdržna zdavnaj je postala, kot da sebe sam s klokotom davim. Kaj jeziš se, kaj le klokočariš? Saj si sam izbiral med programi, hotel si prav to, zdaj pa kot v drami afne guncaš, se jeziš, tožariš. Šumi so samo, se mu smejala žena je, ki bodo spet minili, mar ne vidiš, revica se sili, da kaj pametnega bi zjecljala. Niso šumi, huje je, drugotne so težave, ni le klokotanje, tole je že patološko stanje, to kar vidimo, so hude motnje. Treba torej bo po serviserja? Ne, to je še najmanj, sam opravim, a ne vem, kam motnje naj prijavim, veš morda za kakšnega dreserja? Objava Marcela Zupančič: Šumi in motnje (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
sobota, 20. april
Literarni večer s pesnikom slovenske domovinske in domoljubne poezije Tonetom Kuntnerjem in podelitev nagrad natečaja za najboljšo pesem o domovini Sloveniji v petek, 19. aprila 2024.
Skušnja šolska je bila pred kratkim, tista, kjer pokaže rezultate se pred vsemi, javno, saj poznate, tista s palico, s korenčkom sladkim. Tudi on, predsednik naš razreda, naj pokazal svoje bi dosežke, jih iz šolske je prebral beležke, da bolj resno cela stvar izgleda. Ko je bral, so gledali postrani, le od kod številke mu, podatki, osladkani, premočno vsi sladki, da želodec kos ni taki hrani. Bi verjel, ko druge sem poslušal, zinil fant je, da sem brez dosežkov, a ko gledam v zvezek, kup presežkov najdem v njem, jih strniti bom skušal. Je prebral na kratko, da obvlada ne le snov, še tisto, kar poraja komajda se v glavah, ne obstaja, njemu prvemu da v glavo pada. Je prebral, da vedno dobro dela, a ocen da tu ne bo navajal, ker preveč sam sebi bi ugajal, da kar tresla bi se šola cela. Ker preveč bilo je vsega branja, zvezek je čez čas samo zaprl, se po zbranih naokrog ozrl, bil deležen sladkega hahljanja. Kaj smejiste se? Tu res ni šmenta, zvezek moj vam vendar dokazuje, da me razred nujno potrebuje, zrel da za mandat sem repetenta. Objava Robi Norčič: Iz zvezka (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
petek, 19. april
Alma Mater Europaea – ECM in Drama SNG Maribor ob svetovnem dnevu knjige v torek, 23. aprila, ob 11. uri pripravljata navdihujoč pesniški dopoldan Minuta za poezijo. Ali veste, da je praznovanje dneva knjige povezano s starim katalonskim ljudskim običajem? Katalonci si na dan svetega Jurija, 23. aprila, podarjajo vrtnico in knjigo, rekoč: »Vrtnica je […]
Bližajo se vseevropske igre, boj za novo blizu je prvenstvo, se pomerilo bo moštvo, ženstvo, vsak poslal bo v boj najboljše tigre. Na svobodi tigrov nam ne manjka, grulili so ptiči podalpinski, prvič v dobi bomo zgodovinski, v borbo z njimi šli, s ciljem obstanka. Ni doslej bila še ta postava v boju, saj je komajda nastala, dve je leti, odkar se je zbrala, zdaj priložnost tu je, da zaplava. Vodil kot kapetan bo ekipo fant, ki se spozna na hospitale, saj ne bodo v boju izostale žal poškodbe, sam bo vozil kripo. Pomočnikov bo imel obilo, ki bodo prenašali nosila, ko nesreča se bo pripetila, kar se bo nedvomno dogodilo. Zlasti bo nevarno pri naletu, zdrsne tekmovalki ko najtežji, in če se naboj zaplete v mreži za koruzo. Kje? Pri puškometu. Ne računajo nikakor k sreči, puškomet da bi prišel v finale, vse moči so se vnaprej že zbrale, da kaj takega se mu prepreči. Sluga vdano bo po tleh pobiral, kar od moštva slednjič bo ostalo, če pobrati sploh se bo kaj dalo, duh ko športni v mukah bo zamiral. Duh svobode, ki mu vse uhaja, gibanje ki športno uprizarja, tu lahko odlično ponazarja, kaj zgodi se, ko se sam razkraja. Na prvenstvu nastopili bodo drugi resni, uigrani timi, in ne bo prostora v takšni klimi za nešportno gibanja svobodo. Objava Sandi Nosilšek: Evropsko prvenstvo (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
četrtek, 18. april
Sodniška poezija mladeniča iz Loga pri Brezovici
V taboru Olimpije in Maribora si po predzadnjem večnem derbiju v tej sezoni (1:2) niso bili enotni le glede tega, da so vijolice v Stožicah zasluženo osvojile vse tri točke, ampak tudi glede vrhunskega mnenja o sojenju Martina Matoše. Najmlajši slovenski mednarodni sodnik, ki ima komaj 28 let, si je za svoje delo prislužil zgolj pohvale. "Če hočemo, da naš nogomet napreduje, potrebujemo čim več takšnega sojenja," je prepričan Josip Iličić, ki dobro ve, o čem govori, saj se zaveda razlik med prvoligaškim nogometom v Italiji in Sloveniji. Tudi zaradi različnosti sodniških kriterijev, ki dopušča drugačen ritem srečanj.
Na Kapci potekal dan madžarske poezije
Poklonili so se madžarskemu pesniku Józsefu Attili. Več na Vestnik.si
Potuhnila si se med nežnimi marjeticami. Spominčicami, Tulipani. Narcisami. Spet si tu… ( V.R.; moji mami)
Matičina knjižna potovanja Prijazno vabljeni na literarni večer s pesnikom slovenske domovinske in domoljubne poezije Tonetom Kuntnerjem in podelitev nagrad natečaja za najboljšo pesem o domovini Sloveniji, ki bo v petek, 19. aprila 2024, ob 17. uri v Glaserjevem salonu z galerijo (Župnija sv. Peter pri Mariboru), Malečnik 32, Malečnik. V letu 2024 se spominjamo 150-letnice rojstva generala Rudolfa Maistra, […]
Je prišla na kratko tja in sedla, kjer bil govor je o zgodovini, rada znašla bi se na sredini, pa bila promocija je medla. Niso dali mesta ji visoko, da bila bi videti bolj pristna, da bi zdela se ljudem koristna, posadili so jo bolj globoko. Roke vtikala je v žepe vidno, menda da si s čim jih ne umaže, zlasti če prekmalu se izkaže, za ravnanje kakšno gre perfidno. Je sedela tam vsa kratkonoga, kakor jo pregovor označuje, zlasti ko z resnico se srečuje, še bolj je pritlehna in uboga. In ko slednjič je spregovorila, sedem in pa petdeset da njena srečna je številka, se je scena vsem brez slepomišenja razkrila. Sedem in pa petdeset v višino in dodatnih sto v resnici meri, kratkonoga stvar, ki izneveri vsem se, ko potvarja zgodovino. Vedno znova sebe promovira, pa čeprav še sebi ne verjame, v lastne se abotnosti ujame, Laž, ki vse bolj v zemljo se udira. Objava Milka Ščukanc: Sedeminpedeseta(Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
sreda, 17. april
Na veseli festival v soboto šlo naj bi se, tja, kjer teče Sava, kjer je vodna energija zdrava, tam opravili naj bi raboto. Šlo se je ležerno in svobodno, rekli so, da se ljudi bo trlo, čisto vse na savski breg bo drlo, pa še vreme bo zelo ugodno. In so šli na festival veselo, kjer bilo, če drugo ne, prostorno je nadvse, a čisto iluzorno, da jih več kot dvesto bo prispelo. Cirkuški ostal je šotor prazen, tu in tam so po klopeh sedeli, videti nič slavnostni, veseli, festival, na kratko, prav porazen. Po areni kljuse je skakalo, šarec, sem in tja, ki naj zabava, množico bi, a je revež taval, ko pozornosti se ni mu dalo. Cirkuški potem nastopil sluga s svojo točkico je teatralno, vdan upravi cirkusa fatalno, sicer violina dvesto druga. Ko direktor cirkuški razkladal ravno je o malti in opeki, zmanjkalo jim toka je ob reki, festivalski duh močno upadal. Da bila bi družba bolj vesela, Mažija še, klovna so privlekli, v komisarja urno ga oblekli, mu obleka je z ramen visela. Čast pred celim svetom da rešuje, se nazadnje je direktor hvalil, gostom pa se kamen je odválil, ko bilo ni še veliko huje. Sreča res, da toliko se zbralo nas samo je, so potem dejali, saj bi se nam sicer razbežali, ko bi videli to skropucalo. Objava Tomaž Zbiljšek: Veseli festival (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
torek, 16. april
Zakaj tako hitiš? Prideš v zgodnjem jutru? Tako rada sem s teboj. (V.R.; moji mami)
Nuška dela, torej le pustite jo pri miru, da bo naredila, kot se je za danes namenila, uresniči da vse želje skrite. Nuška dela, ostro nadzoruje, da bi kje ne šlo za packarijo, spravi nadnjo z vso se averzijo, dobro ve, kje naj jo pričakuje. Nuška dela, deli čisti biti morajo vsi, členi vsi v kolesju, da deluje delček v ravnovesju sleherni, še tisti najbolj skriti. Nuška dela, a umazanije je po njenem vse preveč nastlane, nanjo se odziva besno, plane, brž ko sumi, da se kaj razlije. Nuška dela, je pooblaščena za ta dela, ki ne mara zanje drug nihče, saj ni potrebno znanje, da lahko so sproti postorjena. Nuška dela, a vse več navlake okrog nje, čistilke, se nabira, ne dojame, sama producira največ tega, kar maši kloake. Objava Ančka Delavec Zatrl: Nuška dela (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
#intervju Vesna Liponik, pesnica: Pisanje kot kotaleče se jabolko
Vesna Liponik je ena bolj vidnih slovenskih pesnic mlajše generacije. Čeprav piše doktorat, ji za poezijo ne zmanjka časa. Nedavno je izdala svojo drugo pesniško zbirko pri založbi ŠKUC z naslovom Jabk. Gre za izredno konceptualno zbirko, kjer vse...