»Kam greste pa vi na morje?« je vprašanje, ki me precej iztiri, sploh če mi ga kdo zastavi že sredi pomladi. Ne, ker me potovanja ali brezskrbno poležavanje na plaži ne bi zanimala. A nisem ljubiteljica načrtovanja, vsaj kar zadeva prosti čas. Kako izgubljene se mi zdijo ure ob brskanju po Bookingu. Precej težko mi je tudi mesece vnaprej sporočiti termin letnega dopusta.
Kaj pa vem, morda mi vse to ni prišlo v navado, ker mi ta izkušnja ni bila privzgojena. Čeprav lahko na prste ene roke preštejem dni iz otroštva, ki sem jih preživela na obali, so bila poletja moje mladosti brezskrbno čudovita. Načrtovana so bila le toliko, kolikor se je bilo treba prilagoditi vremenu in delu na polju. Tega ni bilo malo, a vsaka luknja brezdelja je bila izkoriščena za igro, ohladitev v bližnjem bajerju, sestrsko odpravo na Bled ali kakšno drugo izletniško dogodivščino. Skupni imenovalec vsem je bila spontanost.
Danes z družino sicer sledimo družbenim trendom počitniškega odmika v turistične kraje, a...