Iskanje: pipe
Včeraj
Nam denar uhaja zaradi napak? Po feng šuju se vzrok skriva v našem domu
Popravimo pipo, iz katere kaplja. Odstranimo poškodovane predmete.
Zelo malo je znanega o igralcu, ki je igral vlogo Pipija v seriji Odprava zelenega zmaja. Mi smo izbrskali to zanimivost. Se še spomnite priljubljene slovenske mladinske serije Odprava zelenega zmaja? V njej so igrali številni mladi slovenski igralci. Bili so Bob, njegov mlajši brat Pipi, Miha, Andrej in seveda Janja. Serija je nastala po […]
torek, 2. junij
Kje v Evropi brez težav dobite brezplačno vodo iz pipe in kje ne
Medtem ko je moralo v Italiji debato, ali so hoteli in restavracije dolžni gostom postreči brezplačno vodo iz pipe, razrešiti vrhovno sodišče, je situ
ponedeljek, 1. junij
Skupaj z Zlato, Marinko, Suzano in Mino smo se zjutraj na obali srečali z vodnikom in se odpravili v hribe. Najprej so nas s terenskim poltovornjakom peljali kakšnih 20 km po gozdnih cestah skozi tropski gozd in skozi prostrane nasade mavričnega evkaliptusa, tika, akacij in še nekaj drugih vrst dreves. Vozil nas je šef turističnega dela gozdarskega podjetja, ki upravlja gozdove na Kolombangari. Pohvalil se je, da z gozdovi gospodarijo sonaravno, da kombinirajo različne vrste dreves, ne delajo golosekov, da posekana drevesa sproti nadomestijo z mladikami iz lastnih drevesnic in da je v podjetju s tajvanskimi lastniki zaposlenih nekaj sto domačih gozdarjev, ki s plačo kar dobro živijo. Pripeljali smo se do koče ob vznožja vulkana, od koder smo imeli lep razgled na z bujnim gozdom poraščen gorski greben. Šef nam je dodelil dva vodnika, v spremstvu katerih smo se potem nekaj ur vzpenjali po lepi razgibani poti v hrib. Steza nas je vodila med mogočnimi debli visokih dreves po grebenu kraterja že davno ugaslega vulkana, največ navzgor in včasih vmes tudi malo navzdol. Sem ter tja se nam je med drevesi ponudil lep razgled na otok in morje pod nami in na okoliške otoke. Najvišji vrh na vulkanu sega do višine 1780 metrov in pot do vrha in nazaj bi po razgibanem terenu trajala vsaj dva dni. Mi smo našo malho vtisov napolnili že po nekaj urah in se obrnili na enem od nižjih vrhov, saj nismo nameravali prenočevati na hribu. Ena od znamenitosti otoka so tudi slapovi in brzice na reki, ki priteče z vulkana. Po vrnitvi z vulkana in po krajšem počitku ob koči sem ocenil, da mi je v nogah ostalo dovolj moči še za spust v sotesko in ogled slapov. Iz opisa poti na spletni strani gozdarskega podjetja sem sklepal, da je pot dobro prehodna in se je treba le spustiti po strmi poti v 200 metrov globoko sotesko in se potem še za nekaj kilometrov sprehajati po razgibani poti ob reki in po reki do slapa Myles, kjer se soteska konča s strmo steno pred vhodom v krater vulkana. Planinska pot v hrib po grebenu okoli kraterja vulkana, po kateri smo hodili dopoldne, je bila dobro prehodna. Mislil sem, da je tako tudi s potjo po soteski in sem se na pot odpravil sam. Vodnikom sem po hribovskem pohodu povedal, da nameravam popoldne še v sotesko in do slapa, a so mislili, da sem že dovolj utrujen in mi niso verjeli. Kar sam sem se odpravil po poti navzdol v sotesko, a na srečo je vodnik kmalu prišel za menoj in me dohitel, ko sem prišel do reke. Šef ga je poslal v sotesko za menoj, ko je slišal, da sem se sam odpravil k slapu. Pot navzdol do reke je bila dobro vidna, pri reki pa bi se zame končala, saj je bilo treba reko večkrat prečkati in potem na drugi strani med grmovjem poiskati nadaljevanje poti po gozdu in čez skale mimo brzic in manjših slapov. Gozdna pot je bila marsikje zaraščena in pogosto nama jo je moral vodnik čistiti in utirati z mačeto. Zanimivo je, da sta oba vodnika, tako tisti po hribu kot ta po soteski, pot prehodila v opankah. Vodnik je na podlagi izkušenj vedel, katere korenine in debla na poti ali pa skale v reki in ob reki so spolzke in je varno skakal z ene na drugo. Meni je v mojih pohodniških čevljih marsikje spodrsnilo in sem potem raje naredil še kakšen vmesni korak več. Kakšno uro sva potrebovala za mokro pot po soteski in potem še uro nazaj. Slap sam po sebi se mi ni zdel nič posebnega, veliko lepša in zanimiva je bila sama pot po soteski, po reki in čez brzice ter po gozdu pod krošnjami mogočnih dreves. Doživetij poln dan smo po vrnitvi s hriba zaključili z večernim plavanjem okoli Skokice v mirnem zalivu Ringi. Za nedeljo sem se na Kolombangari poskušal dogovoriti, da nam v vasi ob obali pripravijo kulturno predstavo z njihovimi tradicionalnimi plesi in pesmimi, a se mi je uspelo dogovoriti le na pol. Na spletu sem prebral nekaj poročil navdušenih jadralcev, ki so doživeli takšno predstavo z igranjem na cevasta tolkala, zato sem se že cel teden trudil in se poskušal dogovoriti za obisk vasi, vendar na moje maile in klice nisem dobil odgovora. Ko smo v petek pozno popoldne jadrali proti Kolombangari, smo pred otokom srečali ribiča, ki se mu je mudilo domov, saj so prebivalci v glavnem adventisti, ki imajo med petkom zvečer in soboto zvečer šabat, ki je namenjen počitku. Zaplul sem k njemu in mu povedal, da bi želeli videti njihovo glasbeno predstavo. Fant je nekaj zamomljal, prikimal in odveslal naprej. Še enkrat smo ga dohiteli in vprašal sem, ali pri njih igrajo na cevasta tolkala. Odgovoril je: »Yes«, in hitro veslal naprej, da ne bi zamudil sončnega zahoda in šabata. Zaklical sem za njim, naj v vasi sporoči, da bi jih v nedeljo radi obiskali. Mislim, da je še enkrat rekel yes in s kanujem izginil med mangrovami. V nedeljo zjutraj je do nas v zaliv Ringi priveslalo dekle s hčerkico v kanuju in me vprašalo, ali bi res radi videli glasbeno predstavo njihovega ljudskega benda na tolkala. Navdušeno nas je povabila v vas in sporočila, da nas bodo z veseljem sprejeli. Dvignili smo sidro in odpluli do tri milje oddaljenega zaliva Vovohe, kjer nas je v vasi ob obali pričakal cel orkester tolkačev na cevaste bobne (Pan pipe band). Ne vem, kako bi takšno glasbo pravilno imenoval. S podplati opank so muzikanti živahno tolkli po ceveh iz bambusa in plastike in zvenelo je super. Priredili so nam dvourno glasbeno-plesno zabavo, ki jo bomo težko pozabili. Naša dekleta so se med predstavo tako vživela, sprostila, zaplesala in se »odklopila«, da sem moral zelo skrbno »cenzurirati« video posnetke, da sem našel primernega za objavo. < Živahne Korošice Nadaljevanje 10.6.2026 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
četrtek, 28. maj
Sodba: hoteli in restavracije gostom niso dolžni postreči vode iz pipe
Turistka je sprožila sodni postopek in zahtevala 2700 evrov odškodnine zaradi domnevne gospodarske škode in duševnih bolečin.
Turistka tožila luksuzni hotel v Italiji zaradi vrtoglave cene vode: odločitev sodišča je mnoge presenetila
Turistka se je odločila tožiti luksuzni hotel v Italiji, potem ko ji osebje ni želelo postreči brezplačne vode iz pipe. Spor je šel tako daleč, da je o njem na koncu odločalo italijansko vrhovno sodišče.
Turistka je v Italiji sprožila razpravo, potem ko ji je natakar ponudil le ustekleničeno mineralno vodo za približno 7 evrov. Trdila je, da je voda "naravni vir in univerzalna človekova pravica", zato bi morala biti brezplačno dostopna, podobno kot druge osnovne storitve v gostinstvu.
sreda, 27. maj
Je brezplačna voda iz pipe v lokalih preteklost? Preverite, kako je odločilo italijansko sodišče
V javnosti je namreč ravnokar odjeknil epilog pravnega spora, ki je skrb vzbujajoč za vse potrošnike. Sodišče je namreč odločilo, da je dostop do brezplačne vode stvar poslovne odločitve, s čimer so uradno odprli vrata gostinskim lobijem, da vas oberejo do kosti!
S tožbo nad hotel, ker ji niso hoteli postreči vode iz pipe. Kako je odločilo sodišče?
Italijansko vrhovno sodišče je presodilo, da so v hotelu s petimi zvezdicami v Dolomitih ravnali v skladu z zakoni, ko turistki niso hoteli postreči v
Vodni kamen na pipi? Ta trik s kisom jo v nekaj minutah spremeni iz obupa v sijaj
Vodni kamen se na glavi pipe nabira počasi, skoraj elegantno – dokler nekega dne voda ne začne teči postrani, curek izgubi moč, pipa pa dobi tisti žalostni, kredasto bel videz. V resnici gre za mešanico mineralnih oblog, ostankov mila in umazanije, ki se še posebej rada naseli v domovih s trdo vodo. The post Vodni kamen na pipi? Ta trik s kisom jo v nekaj minutah spremeni iz obupa v sijaj appeared first on City Magazine .
torek, 26. maj
Turistka, ki ni dobila vode iz pipe, od petičnega hotela terjala odškodnino
Turistka, ki ji v hotelu v Dolomitih niso želeli postreči z vodo iz pipe, je terjala 2700 odškodnine. Na sodišču ni uspela.
ponedeljek, 25. maj
Testirali 53 znamk vode: Med njimi 5 takih, ki jih ne bi smeli piti
Potrošniki pogosto domnevajo, da je ustekleničena voda samodejno varnejša od vode iz pipe, vendar rezultati raziskave kažejo, da to ni vedno res.
četrtek, 14. maj
Kje v Evropi iz pipe teče najboljša voda? Takšno je stanje v Sloveniji: in ne, nismo najboljši
Med državami, kjer je stanje podzemnih voda posebej skrb vzbujajoče, so omenjene Belgija, Nemčija, Luksemburg in Češka.
torek, 12. maj
Sončne elektrarne ne čistite z vodo iz pipe: napaka, ki lahko na panelih pusti sledi
Sončna elektrarna na strehi deluje tiho, zato lastnik nanjo pogosto pomisli šele ob računu za elektriko, padcu proizvodnje ali pogledu na prašne panele. Dež nekaj umazanije res spere, vendar ne vsega. Na modulih se nabirajo cvetni prah, saharski pesek, prah s cest, saje, listje, ptičji iztrebki in usedline, ki se po več tednih zasušijo v […] Objava Sončne elektrarne ne čistite z vodo iz pipe: napaka, ki lahko na panelih pusti sledi se je pojavila na Vse za moj dan .
četrtek, 7. maj
Te hrane raje ne spirajte v kuhinjskem koritu
Nekatera živila z vodo ne postanejo varnejša, temveč lahko z njo umažemo pol kuhinje. To je ena tistih kuhinjskih navad, ki se prenaša iz generacije v generacijo: meso pred peko na hitro splaknemo, jajca obrišemo pod pipo, gobe temeljito operemo, solato iz vrečke še enkrat prelijemo z vodo. Zveni skrbno, skoraj samoumevno. A pri nekaterih […] Objava Te hrane raje ne spirajte v kuhinjskem koritu se je pojavila na Vse za moj dan .
sreda, 6. maj
Po dnevih divjine sva z Zlato odjadrala do otoka New Georgia, kjer sva si privoščila nekaj udobja civilizacije in dopolnila zaloge hrane in vode na barki. Za prvi postanek na otoku sem si izbral naselje Munda, kjer je tudi otoško letališče. Preglavice na poti so nama spet povzročali številni koralni grebeni, ki obkrožajo otok, a niso vrisani na navtičnih kartah oziroma so narisani na napačnih mestih. Tudi satelitski posnetki tega dela otoka so zelo slabi, ali so prekriti z oblački ali pa je morje na posnetkih zaslepljeno s soncem. Pomagala sva si lahko le s počasno plovbo med grebeni in s skrbnim opazovanjem barv morja pred premcem barke. Zlatini živci so bili spet na preizkušnji še posebej, ko se je pooblačilo in je začelo deževati. Takrat se v morju svetlih barv grebenov ni več videlo že na daleč, temveč so se prikazali šele tik pred barko in sva potem morala na hitro ustaviti barko in se vračati iz slepe ulice. Dve uri sva potrebovala za zadnje tri milje poti in do Munde nama je uspelo pripluti ne da bi nasedla. Za nagrado sva si v gostilni ob obali privoščila večerjo, naslednji dan pa še sprehod po vasi in okolici ter obisk trgovin in tržnice. Za privez za Skokico preko poletja sem se dogovoril v marini v pristaniškim mestecu v Noro, ki leži na severozahodni strani otoka. Pot med Mundo in Norom naju je spet vodila med številnimi koralnimi grebeni, otoki, otočki in čermi ter na koncu še po nekaj milj dolgem ozkem prelivu med otoki. Ta del poti me je zelo spominjal na plovbo po rekah in rokavih Amazonije pred nekaj leti. Pred Norom se je kanal razširil v zaliv in na desni sva videla marino in kakšnih deset tam privezanih bark. Edina še prosta boja je čakala na Skokico. To ni marina, kakršne poznamo na Jadranu, temveč je v zalivu zasidranih nekaj boj, na katere se priveže barko. Na obali je pipa z vodo in sanitarije, zagotovljeno imajo tudi 24 urno varovanje. Obalni del marine je še v izgradnji in ko bo končan, bo imela marina nekaj deset privezov tudi ob obali. Lastnik je Avstralec, marino pa upravlja nemška jadralka Hilde, ki je s svojo jadrnico v Noru obtičala med korono in se tukaj dovolj dobro počuti, da svoje jadralske poti okoli sveta po epidemiji in odprtju meja še ni nadaljevala. S Hilde sva bila v zadnjih mesecih večkrat v stiku preko mailov, zdaj pa smo se spoznali še v živo. Noro je pristaniško mestece v katerem je tudi dokaj velika tovarna ribjih konzerv »Soltuna«, ki daje zaposlitev veliko domačinom. Hiše v mestu so zato bolje grajene in bolj razkošne, kot smo jih do zdaj, z izjemo Honiare, videvali po Salomonovih otokih. V Noru sem imel opravek tudi na carini, saj mi carinik ob našem prihodu na Salomonove otoke pred nekaj tedni ni izdal carinskega potrdila in sem le tega dobil šele tukaj. Deževno-sončni so bili zadnji dnevi in napoved je kazala, da se bo spremenljivo vreme nadaljevalo še nekaj dni. Jutra so lepa, sončna, popoldnevi in večeri oblačni in plohasti. Iz Nora sva odjadrala še nekaj deset milj naprej proti zahodu do Giza, ki je glavno mesto province Zahodne province Salomonovih otokov. Otok Ghizo je podobno kot mnogi drugi tukajšnji otoki obdan z laguno, koralnimi grebeni in otočki na zunanjem koralnem grebenu. V Gizu je veliko kitajskih trgovin in trgovinic, po luknjastih cestah pa je v mestu gost promet z avtomobili, čeprav je otok majhen in cest tukaj ni veliko. V zapisov jadralcev sem prebral, da sidrišče v mestu ni varno, a ne zaradi vremena temveč zaradi tolovajev, zato sva preko noči sidrala v sosednjem zalivu, čoln pa sem dvignil na palubo in pospravil motorček. Na poti z Ghiza nazaj proti Noru sva se z Zlato ustavila na otoku Kolombangara, ki je s 1770 metri najvišji otok v Salomonovem otočju. Ime otoka v jeziku staroselcev pomeni božanstvo voda, saj ima otok zaradi višine gora veliko padavin in po pobočjih se k morju zato stekajo številne reke in potoki. Kolombangara je poraščena z gostim gozdom in gozdarstvo daje domačinom kruh. Iz mirnega zaliva Ringgi sva se sprehodila skozi gozd po rahlo vzpenjajočih poteh na nižjem delu otoka. Gozd na tem delu otoka so gozdarji precej spremenili in so zdaj tu obsežni nasadi predvsem hitro rastočega mavričnega evkaliptusa, ki zraste v višino preko 60 metrov. Višje po hribih na otoku je prvobitni tropski deževni gozd, a po planinskih poteh Kolombangare se bomo raje sprehajali čez nekaj dni, ko bo vreme bolj suho. < Tetepare Nadaljevanje 13.5.2026 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
ponedeljek, 4. maj
Jeanneau TH33 na novo opredeljuje izkušnjo plovbe s powercat katamaranom. Njegova preverjena zasnova združuje prostorne bivalne površine, izjemno stabilnost in visoko raven udobja za življenje na krovu. Z neprimerljivimi morskimi sposobnostmi in domiselnimi inovacijami je vsak izlet povabilo k pristnemu, čistemu doživljanju morja – brez kompromisov. Prostor, stabilnost in intuitivna plovba TH33 ponuja obsežne zunanje bivalne površine, zasnovane za druženje in sprostitev. Njegova ergonomska krmilna postaja s širokimi, udobnimi sedeži, ki so obrnjeni v smeri plovbe zagotavlja varen in naraven položaj med plovbo. Tehnologija na krovu, vključno z dvema 12-palčnima Garmin večfunkcijskima zaslonoma in 7-palčnim zaslonom na sovoznikovi strani, olajša upravljanje in krepi samozavest. Integrirano vetrobransko steklo in opcijska trda streha nudita učinkovito zaščito pred vetrom in vremenskimi vplivi za mirno plovbo skozi vse leto. Notranja zasnova za večje dobro počutje Notranji bivalni prostori na krovu TH33 združujejo udobje in funkcionalnost. Prostoren shranjevalni predal omogoča spravilo opreme, medtem ko opcijski Cabin Pack prostor spremeni v svetel in prijeten bivalni kotiček, ki vključuje: udobno vzmetnico, bralne luči, usnjene odlagalne predale ter naravno svetlobo, ki se nežno preliva skozi okna v trupu in ustvarja mehko, sproščujoče vzdušje za vsak izlet na morje. Modularna zasnova in personalizacija za izkušnjo po meri Osrednji kuhinjski del, opremljena s pipo, hladilnikom, predalom za odpadke in opcijskim električnim žarom, olajša pripravo obrokov in spodbuja podaljševanje skupnih trenutkov na krovu. Modularni sedeži in različni notranji zaključki — ročno šivano konjakovo ali svetlo sivo usnje — omogočajo, da TH33 prilagodite svojemu okusu. Zvesto Jeanneaujevi dediščini njen brezčasen slog in skrbno izbrani materiali zagotavljajo estetsko dovršenost in neprekosljivo udobje za vaše morske pobegne. Tehnični podatki Dolžina čez vse: 10,17m Višina nad vodno gladino: 3,365m Ugrez: 0,62 m Teža: 5655 kg Rezervoar goriva: 2x 500l Rezervoar vode: 100l Moč motorjev: 2x300 KM CE kategorija: B8/C12 TH33 je namenjen tistim, ki želijo več prostora, več udobja in več možnosti za druženje – idealen za daljše izlete in sproščene dneve na vodi. V Sloveniji zastopa in prodaja: Just Perfect Yacting Center info@justperfect.si www.justperfect.si 00386 51 604 395
nedelja, 3. maj
Ni treba, da za vsako težavo doma zapravljamo denar za mojstre, nekatera popravila lahko opravimo sami
Doma se vedno najde kaj, kar nas spravlja ob živce. Iz pipe kaplja, vrata škripajo, predal se zatika, vijak v kljuki je spet popustil. Kaj lahko brez težav popravimo sami?
petek, 1. maj
Marta Kos Vučiću zaprla 1,5 milijarde vredno pipo
Evropska komisarka za širitev Marta Kos ustavila vsa izplačila Srbiji.
četrtek, 30. april
ECB z novim premorom: denarne pipe ni priprla
ECB ni priprla denarne pipe. Analitiki napovedujejo, da jo bo na naslednjem zasedanju.