Ne ugasnimo sveč
Pa je le prišla pomlad. Zadržana in tiha se je priplazila v naše domove in v naš kulturni hram ter skoraj v zadnjem hipu priprla vrata vsiljivcem, ki so s ploho neprimernih, sovražnih in umazanih besed na silo vdirali skoznje. Starejša ko sem, vedno bolj se zavedam, skozi kak pekel smo se v času pred petintridesetimi leti prebili skozi ta goreči obroč rdečih zvezd, in se hkrati sprašujem, kje smo črpali moč, da smo izšli skoznje živi. Vsi seveda niso imeli te sreče, ali pa je sam Bog končno določil mejo pobijanja nedolžnih. In danes je izvrševalce strah kosti, ki nemo pričajo o njihovem zločinu. Nič čudnega, spomin te nadleguje, tudi v sanjah te prebuja in preverja, ali si sposoben pozabiti, ne da bi se pred tem pokesal za storjeno. Ne ugasnimo jim sveč!
Minil je petek, ki naj postane mejnik med dobrim in zlim, saj drugače ne bi mogli storiti koraka naprej. V dvorani, kjer naj bi se odločalo o usodi vseh nas, je grmelo in hrumelo in tisti, ki so začeli dojemati, da j...