Če se Kristus pri obhajanju evharistije daruje kot hrana, nam procesija govori o tem, da ne ostaja zaprt v svetišču, ampak nam gre, nasprotno, naproti. Jezus hodi po poteh, prečka trge, obiskuje naše soseske, prebiva v krajih našega vsakdanjega življenja kot bližnji Bog, ki hodi s svojim ljudstvom, kot Gospod zgodovine, tolažba za slabotne, luč za družine, upanje za najšibkejše, mir za trpeče. Kristus, ki hodi po ulicah v monštranci, je isti Kristus, ki se poistoveti z revnimi, bolnimi, osamljenimi in odvrženimi. Ni naključje, da tukaj v Španiji Cerkev že vrsto let povezuje slovesnost Corpus Domini z dnem karitativnosti. Ne gre le za to, da ven odnesemo monštranco, temveč za to, da sami sebe »odnesemo ven« iz egoizma, brezbrižnosti, udobne in zasebne vere ter tako odgovorimo na njegovo povabilo k spreobrnjenju, k spremembi pogleda, sprejmemo njegovo navzočnost, ki nas spreminja in nas dela za graditelje novega sveta.
Papež Leon XIV. med mašo 7. junija v Madridu