Tema: Se je Luka Mesec ujel v skušnjavo politike in javnega denarja?
Se je Luka Mesec ujel v skušnjavo politike in javnega denarja?
Združena levica je na zadnjih volitvah kljub slabim predvolilnim napovedim presenetila in v parlamentu dobila kar šest mandatov. Njihov nesporni vodja je po zaslugi odličnih nastopov na TV-soočenjih postal mladi in sila ambiciozni Luka Mesec. A kljub navidezni idili Združeno levico že od vsega začetka vznemirjajo notranja nesoglasja. Petnajst minut televizijskega nastopa tedaj širši javnosti neznanega Luke Mesca je zadostovalo, da je na državnozborskih volitvah več kot petdeset tisoč Slovencev svoj glas dalo koaliciji Združene levice. Je že res, da je Združena levica na evropskih volitvah dosegla zavidljiv rezultat, a predvolilne ankete ji pred julijskimi volitvami niso dajale veliko možnosti za vstop v parlament. Toda nastop Luke Mesca je nato vse demantiral in dodobra premešal štrene na že tako razdrobljeni slovenski levici.
Za začetek treba poudariti, da Združena levica ni stranka, temveč koalicija, ki združuje stranke TRS (Trajnostni razvoj Slovenije), DSD (Demokratična stranka dela) in IDS (Iniciativa za demokratični socializem) ter številna civilnodružbena gibanja in posameznike. Nastala je po vzoru grške Sirize, koalicije radikalno levih gibanj, njeno ključno vodilo pa je: enotnost skozi različnost. Upor proti zloglasni trojki, ki naj bi Grčiji omogočila preživetje, neoliberalizmu in uničevanju socialne države je temelj njihovega delovanja. Syrizi je uspelo, postala je ena najmočnejših strank v državi, njihov glas pa sega tudi onstran meja Grčije, saj je njihov voditelj Alexander Tsipras celo kandidiral za predsednika Evropske komisije (a bil pri tem pričakovano neuspešen).
A kot trdi naš vir, je veliko vlogo pri nastanku Združene levice imela nemška skrajno leva stranka Die Linke. Ta naj bi TRS, IDS in DSD tik pred evropskimi volitvami prisilila v sodelovanje, saj naj bi bilo to nujno potrebno za dosego vsaj enega poslanskega mandata, ki bi tako ojačal poslansko skupino Evropske levice. Tako je znotraj Združene levice že od vsega začetka prihajalo do trenj, ki so se v zadnjih mesecih le še stopnjevala. Največji problem je, da Združena levica nima nobenega skupnega organa, prav tako naj bi konkretno šepala komunikacija med vodilnimi člani prej omenjenih strank. »TRS je od vseh strank v tem levem bloku najbolj koalicijsko usmerjena, DSD z Violeto Tomič na čelu pravzaprav ne ve, kaj se znotraj koalicije dogaja, IDS pa se na vse pretege trudi blokirati ideje in predloge drugih strank,« nam je zaupal naš vir, ki je obenem izrazil zaskrbljenost na stanjem v Združeni levici.
Kot je razvidno iz dokumenta, ki nam ga je uspelo dobiti v uredništvo, je že pred julijskimi volitvami stranko IDS zapustilo veliko ključnih oseb, ki so prispevale levji delež k nastanku in delovanju stranke. Ti so sicer že pred časom izrazili nestrinjanje z delovanjem IDS, in ker vodstvo njihovih zahtev oziroma opozoril ni jemalo resno, so pred julijskimi volitvami stranko dokončno zapustili. Kot enega izmed razlogov so navedli »cinizem in nerazumevanje vodstva, ki stranko jemlje kot osebni projekt«. Kritika je tako v prvi vrsti uperjena v Luko Mesca. »Mladega in ambicioznega politika je slava povsem povozila. Pozabil je, zakaj je IDS pravzaprav nastal in kakšen cilj je imela v začetku stranka,« je cinično pripomnil naš vir.
Stanje v Združeni levici pa naj bi se po volitvah samo še poslabšalo. IDS je namreč pridobila kar štiri poslanska mesta (Miha Kordiš, Luka Mesec, Matej Vatovec in Franc Trček), kar je sprožilo koalicijska trenja glede delitev sistemskega financiranja, ki pripada parlamentarnim strankam. Ta vsota ni zanemarljiva, saj bo mesečna dotacija Združeni levici dobrih 16 tisoč evrov, kar na letni ravni znaša slabih 200 tisoč evrov, ki so namenjeni za delovanje politične skupine. IDS naj bi si zato na vse kriplje prizadevala, da bi levji delež dotacije dobili prav oni, četrtemu bloku, kjer so zajeta civilnodružbena gibanja, vstajniška gibanja in lokalne iniciative, pa bi namenili le skromnih deset odstotkov, čeprav je ta blok številčno izjemno močan. Ni skrivnost, da so civilnodružbena gibanja edino pravo zaledje Združene levice, ki centralo stranke povezujejo s svojim volilnim telesom, medtem ko je IDS močna le idejno oziroma teoretsko ter po televiziji, torej v Ljubljani. Kot poudarja naš vir, ima IDS velike pomisleke pred nastopom Združene levice na prihajajočih lokalnih volitvah, saj kot smo že poudarili, nimajo izdelane lokalne mreže in odborov, s katerimi bi lahko nagovarjali in nadzorovali svoje člane na terenu. Po drugi strani je TRS izjemno močan na Štajerskem, DSD pa na Dolenjskem. Morebiten uspeh Združene levice bi tako povečal apetite in moč slednjih dveh strank, s tem pa omejil moč IDS in posledično Luke Mesca ter ljudi, zbranih okoli njega. Ravno zato naj bi zdaj IDS pospešeno gradila svojo mrežo lokalnih odborov, predvsem na Primorskem, kjer so na parlamentarnih volitvah dosegli odličen rezultat in kjer je, zgodovinsko gledano, tudi največ potencialno »levih« volivcev. Kot so pred dnevi poudarili v IDS, bo o njihovem sodelovanju na lokalnih volitvah odločil svet stranke.
Ob vsem tem je treba dodati, da je bil pred volitvami v državni zbor v volilnem programu stranke določen participatorni proračun. In kot vse kaže, so zdaj Luka Mesec in njegovi strankarski kolegi na to predvolilno zavezo pozabili. Njihov namen je po trditvah našega vira povsem ideološki: »Luka Mesec in IDS si želita ustvariti prevlado na levici, in ne, kot želijo ostali člani koalicije, biti stranka, ki samo ukinja strankarske privilegije ter tako uvaja resnično novo politiko – odločanje o javnem denarju, kar je ravno primer participatornega proračuna.« Če je res tako, se je Luka Mesec ujel v skušnjavo politike in javnega denarja in s tem pozabil na svoje predvolilne obljube o ne samo novih obrazih, temveč tudi o novi politiki.
Ena izmed točk v njihovem volilnem programu je tudi omejevanje višine plače, tako da bi bila lahko plača vodstvenega kadra največ petkrat večja od minimalne plače. A za zdaj si novoizvoljeni poslanci z Luko Mescem na čelu svoje »solidne« poslanske plače niso omejili, kot kaže, je bilo pred volitvami le veliko besed in praznih obljub. Ideja o demokratičnem socializmu pa bo, kot kaže, ostala neuresničena, saj po trditvah našega vira obstaja velika verjetnost, da bo Združena levica zaradi nespoštovanja lastnih članov koalicije kmalu razpadla.