Tema: Cantarutti za Slovenijo zaenkrat ne pričakuje neposrednih učinkov sankcij proti Rusiji
Cantarutti za Slovenijo zaenkrat ne pričakuje neposrednih učinkov sankcij proti Rusiji
Ljubljana, 30. julija (STA) – Direktor centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleš Cantarutti meni, da nove sankcije EU proti Rusiji na slovenska podjetja zaenkrat ne bodo imele neposrednih učinkov. Kot je dejal, gre bolj za nekakšen psihološki učinek, je pa vprašanje, kako se bodo razmere odvijale na dolgi rok. Podjetja razmere pozorno spremljajo.
Veleposlaniki članic EU so se v torek dogovorili za uvedbo prvih gospodarskih sankcij proti Rusiji zaradi podpore proruskim separatistom v Ukrajini. Podrobnosti sankcij za zdaj niso znane, vključujejo pa omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti na evropske kapitalske trge, embargo na orožje ter prepoved izvoza tehnologije za dvojno uporabo in občutljivih tehnologij, tudi v energetskem sektorju.
Cantarutti je spomnil, da je glede omenjene tretje stopnje sankcij še kar nekaj neznank, med drugim npr. ni jasno, ali prepoved poslovanja z določenimi podjetji, ki so se tokrat znašla na udaru, pomeni tudi prepoved poslovanja z njihovimi odvisnimi družbami. “To je precej prepleteno,” je razmere v Rusiji za STA orisal Cantarutti.
Zdajšnje ocene sicer kažejo, da so slovenska podjetja lani v Rusijo izvozila za približno milijon evrov izdelkov, na katere naj bi se nanašale nove sankcije. “To je skoraj zanemarljiv delež v izvozu v Rusijo. Zato kakšnega neposrednega vpliva tudi po teh sankcijah ne pričakujem. Gre bolj za nekakšen psihološki trenutek oz. učinek teh sankcij,” je dejal sogovornik.
Pri tem se sicer pojavlja vprašanje, kaj to pomeni za rusko gospodarstvo in kako se bo na sankcije odzvala Rusija, ki se, tako Cantarutti, zaveda svoje moči ter prepletenosti ruskega in evropskega gospodarstva. Prepričan je, da bo Moskva skrbno pretehtala, kaj je v njenem interesu, tudi zaradi domače javnosti.
“Na takšen ukrep ne morejo ostati ravnodušni že zaradi domače javnosti. Ta namreč pričakuje, da Rusija v skladu s svojo doktrino na to ostro odgovori, kar pomeni, da lahko tudi oni še dodatno zmanjšajo uvoz določenih dobrin, ki jih ne potrebujejo nujno ali si jih lahko preskrbijo sami,” je pojasnil.
Strategija ruskega gospodarstva namreč je, da v doglednem času poskrbi za samozadostnost. “Mislim, da se bo ta proces samo še pospešil in da bo Rusija še bolj delala na tem, da postane čim manj odvisna od zahodnega kapitala in tehnologij,” je povedal Cantarutti. Še bolj se lahko obrne proti Kitajski in se še bolj poveže z državami iz Skupnosti neodvisnih držav, ki so včasih tvorile Sovjetsko zvezo.
Rusija in EU sta gospodarsko in trgovinsko močno povezani. Rusija je tretji največji trgovinski partner EU, unija pa je za Rusijo celo na prvem mestu. Slovenija je ena redkih držav EU, ki z Rusijo v trgovinski bilanci beleži presežek. Lani je na ruski trg izvozila za več kot milijardo evrov blaga, uvozila pa ga je za 451 milijonov evrov.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta je slovenski izvoz v Rusijo upadel za 7,8 odstotka. “Če se bo ta trend v luči novih dejstev nadaljeval, pa bi se lahko izvoz v Rusijo in Ukrajino do konca leta zmanjšal za 20 odstotkov. To ‘čez palec’ pomeni okoli 300 milijonov evrov slovenskega izvoza, kar pa ni več tako zanemarljiv znesek,” je opozoril sogovornik. Rusija je za Slovenijo šesti izvozni trg in prvi izven EU.
Cantarutti zaenkrat nima podatkov o morebitnih konkretnih težavah slovenskih podjetnikov, so pa zaskrbljeni. “Pogodbe se trenutno ne sklepajo na dolgi rok oz. je več previdnosti. Vsi nekako čakajo, kaj se bo zgodilo,” je povedal.
Tudi na Javni agenciji RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (Spirit) zaenkrat nimajo informacij, da bi imela slovenska podjetja v zvezi s poslovanjem na ruskem trgu kakršnekoli težave. “Če bodo gospodarske sankcije dolgotrajnejše, pa bi to utegnilo vplivati tako na področje blagovne menjave med Rusijo in Slovenijo kot tudi na področje vhodnih in izhodnih neposrednih investicij,” so zapisali za STA.
Podjetja razmere pozorno spremljajo. V Gorenju trenutno težko komentirajo, v kolikšni meri bodo nove sankcije vplivale na splošno gospodarsko sliko Rusije in tamkajšnje potrošniško zaupanje. “Doslej smo čutili predvsem vpliv negotovih razmer v Ukrajini,” so pojasnili za STA.
Glavni direktor Iskratela Željko Puljić pa je za STA povedal, da so pripravili nabor ukrepov za zmanjšanje morebitne poslovne škode. “Najnovejše sankcije so sektorsko usmerjene in jih bomo podrobno preučili, še posebej, če se nanašajo tudi na opremo in tehnologije za dvojno rabo,” je pojasnil.
Kot pravi, Iskratel doslej ni utrpel poslovne škode – v prvi polovici letošnjega leta je celo povečal poslovanje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, vendar se tveganje povečuje. “Vsekakor ni za prezreti morebitnih protiukrepov Rusije,” se je strinjal s Cantaruttijem.
Slovenski predstavniki bi morali po njegovem mnenju na ravni EU narediti vse, da se zaščiti gospodarski in strateški interes Slovenije in slovenskih podjetij. “Izpada prihodkov ni mogoče nadomestiti čez noč oz. na kratek rok, prav tako ni možna hitra preusmeritev na druge trge. EU mora v isti sapi z uvedbo sankcij proti Rusiji sprejeti tudi zaščitne ukrepe za ublažitev posledic sankcij v članicah EU,” je opozoril.
V Sberbank so za STA pojasnili, da se bodo odzvali, ko bo bodo sankcije objavljene v uradnem listu EU in jih bodo proučili.