Iskanje: zaseka
četrtek, 4. junij
[Video] Kako je Golob začel in kako končal
Slovenska demokratska stranka je na družbenih omrežjih objavila video kompilacijo izjav predsednika vlade Robert Golob iz različnih obdobij in političnih kontekstov, pri čemer je material sestavljen tako, da posamezni izseki prikazujejo kontrast m...
ponedeljek, 1. junij
Kino Križanke: poletna srečanja ob velikem platnu
Poletno gledališče Križank bo s prihodom poletja odprlo svoja vrata ljubiteljem sedme umetnosti. V edinstvenem ambientu bo program Kino Križanke junija predstavil tri žanrsko raznolike filmske večere, pozno poletje pa pospremil z odmevno svečano premiero slovenskega celovečerca. Izbrani program prinaša presek bivanjskih vprašanj, družbenih pretresov in intimnih družinskih dinamik ter obeta vrhunska kinematografska doživetja v družbi priznanih mednarodnih in domačih avtorjev.
torek, 26. maj
Blizu je sprožilec za razvoj neviht: Toča, nalivi in močan veter
Poletne temperature so pohitele. Vročino bi znale presekati nevihte s svojimi spremljevalci: točo, strelami in vetrom.
ponedeljek, 18. maj
Največji učni center na prostem z novo pridobitvijo
Pred časom so morali trto izsekati zaradi bolezni zlate trsne rumenice.
Odpoklic zaseke bele v Sloveniji: v izdelku proizvajalca Kodila d.o.o. odkrili nevarno bakterijo Listeria monocytogenes. Potrošnikom svetujejo, naj izdelka ne uživajo. <p>The post Odpoklic priljubljene slovenske zaseke: našli nevarno bakterijo, izdelka ne uživajte first appeared on NaDlani.si .</p>
Zaradi bakterije listerija odpoklicali zaseko
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je iz prodaje odpoklicala Zaseko belo slovenskega proizvajalca Kodila d.o.o.
Nov odpoklic živila: bakterija lahko povzroči listeriozo
V zaseki slovenskega proizvajalca so ugotovili prisotnost bakterije Listeria monocytogenes.
Temperature se bodo dvigovale, prevlado sonca lahko presekajo nevihte
Po ledenih možeh so se oblaki postopno razkropili. V začetku tedna bo prevladovalo sonce.
nedelja, 17. maj
Joker Out se vračajo k svojim koreninam #video
Mesec dni pred praznovanjem desetletnice in največjega koncerta v svoji karieri je skupina Joker Out tik pred izidom nove pesmi Odsevi sonca, ki jo opisujejo kot himno poletja, z njo pa se, kot pravijo, vračajo k svojim koreninam. Izsek pesmi so še pred premiero delili z našim portalom.
petek, 8. maj
Europol je v drugi polovici aprila pomagal organom oblasti iz petih držav presekati pomembno pomorsko pot za tihotapljenje kokaina iz Južne Amerike v Evropo. Med operacijo na t. i. ‘vzhodnoatlantskem koridorju’ oz. na…
Klemen Slakonja iskreno: Evrovizija me je pretresla bolj, kot sem pričakoval
Leto dni po enem najbolj ambicioznih slovenskih evrovizijskih projektov Klemen Slakonja na svojo baselsko izkušnjo ne gleda več skozi rožnata očala spektakla, temveč precej bolj trezno. Umetnik, voditelj, imitator in glasbenik, ki je Evrovizijo dolga leta spremljal kot občudovalec in večkratni obraz Eme, je ob neposrednem vstopu v največji televizijski šov na svetu od blizu spoznal tudi manj bleščečo plat tega mehanizma. Namesto zgolj glamurja, adrenalina in mednarodne izpostavljenosti so ga pričakali tehnični zapleti, organizacijski stres, politična ozadja in osebne preizkušnje, ki so mu, kot priznava sam, močno spremenile pogled na festival. [caption id="attachment_46114" align="alignnone" width="905"][media-credit name="Foto: EBU / Corinne Cumming" align="none" width="905"] [/media-credit] Klemen Slakonja[/caption] Iskreno za Evrovizija.com Kljub razočaranjem ostaja Evroviziji zvest, le precej bolj realistično. V našem pogovoru odkrito spregovori o idealizaciji evrovizijskega cirkusa, o tem, zakaj Sloveniji pogosto zmanjka strateške drznosti, kako je kot tekmovalec prvič občutil brutalnejšo plat industrije ter zakaj je njegov znameniti lažni evrovizijski pokal danes postal simbol upanja. Razkrije tudi ozadje svojega izjemno zahtevnega video projekta imitacij evrovizijskih zmagovalcev, ki ga je financiral povsem sam in vanj vložil vse – tudi družinske prihranke. Klemen Slakonja danes Evrovizijo vidi drugače kot nekoč, a njegova ustvarjalna obsedenost, humor in želja po velikih zgodbah ostajajo nespremenjeni. Klemen Slakonja Leto dni kasneje Mineva leto dni od vašega evrovizijskega nastopa v Baslu. Kaj vam je od te izkušnje najbolj ostalo v spominu? Najbolj me je zaznamovalo spoznanje, kako zelo sem idealiziral Evrovizijo. Dolga leta sem jo videl kot največji televizijski in glasbeni spektakel na svetu, potem pa prideš tja in ugotoviš, da stvari pogosto niso tako dovršene, kot bi pričakoval. Iskreno – včasih nekatere stvari celo na RTV Slovenija delujejo bolje. In glede na to, da tudi doma pogosto kritiziramo organizacijo, je bil to kar precejšen šok. Največ stresa mi je povzročalo dejstvo, da tehnično niso bili pripravljeni na naš nastop, čeprav smo vse podrobnosti usklajevali mesece vnaprej. Na Emi je vse delovalo skoraj brezhibno, na Evroviziji pa do zadnjega trenutka nisem vedel, ali bo točka sploh izvedena tako, kot bi morala biti. To mi je požrlo ogromno energije in živcev. Bi lahko potemtakem rekli, da je bil vaš evrovizijski nastop predvsem adrenalinski vrtiljak ali pa ste ga doživeli tudi kot globoko osebno lekcijo? Oboje. Adrenalina je bilo ogromno, še močnejša pa je bila osebna lekcija. Ko enkrat stopiš na ta hitri vlak, ni več veliko prostora za popravke. Je, kar je. Za nekaj mesecev Evrovizija postane središče tvojega sveta, najpomembnejši projekt v tvojem življenju, potem pa je nenadoma vsega konec in vrneš se v vsakdanjo realnost. Prav ta kontrast te močno pretrese. Prisili te, da se vprašaš, kaj je v življenju res pomembno. Mehanizem te namreč celega vzame, dobro prežveči in izpljune. Na takšen izziv moraš biti že od samega začetka več kot izjemno dobro pripravljen. Iskreno sem mislil, da sem. A šele ko daš vse to skozi, zares vidiš, kaj to pomeni. https://www.youtube.com/watch?v=CgzcVfLk7Gs Televizijski spektakel Kako danes gledate na Evrovizijo – je to še glasbeno tekmovanje ali predvsem televizijski spektakel? Evrovizija je predvsem televizijski spektakel. Če ne bi bila, jaz verjetno nikoli ne bi pel z glavo obrnjeno navzdol. (smeh) To ni zgolj pevsko tekmovanje, ampak vizualni dogodek, kjer moraš ponuditi nekaj, česar gledalci še niso videli. Glasba ostaja pomembna, a brez močne vizualne zgodbe danes težko izstopaš. Problem je, da izvedba tvojega nastopa ni vedno v tvojih rokah. Ko prideš tja, si gost sistema, številka v velikem mehanizmu. Zakaj Sloveniji po vašem mnenju ne uspe večji evrovizijski preboj? Sloveniji pogosto manjka predvsem celovita strategija. Ni dovolj le dobra pesem ali dober izvajalec – potrebuješ jasno izdelano zgodbo, močan PR in popolnoma usklajeno ekipo od začetka do konca. Smo majhna država, z majhnim finančnim vložkom in tako že izhodiščno nismo v istem položaju kot nekatere večje države. Zato moramo biti še toliko bolj premišljeni, drzni in inovativni. Prevečkrat se zadovoljimo z dejstvom, da na Evroviziji pač samo smo. [caption id="attachment_45132" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU / Sarah Louise Bennett" align="none" width="1000"] [/media-credit] Klemen Slakonja na drugi vaji.[/caption] Od Eme do Evrovizije Ste kot tekmovalec spoznali drugačen svet, kot ste ga poznali kot večkratni voditelj Eme? Absolutno. Kot voditelj Eme sem bil v nekakšni oazi. Kot tekmovalec pa sem prvič zares občutil drugo stran – pritisk, napade, laži, tekmovalnost, skratka precej blata. Presenetilo me je, kako hitro se lahko pojavijo negativna energija, očitki in poskusi diskreditacije. Po Emi me je to osebno precej izčrpalo, nato pa so prišli še dodatni pritiski zaradi različnih polemik. Vse skupaj je bila predvsem psihološka zgodba notranjega boja. Bi danes še vedno želeli voditi Evrovizijo, če bi prišla v Slovenijo? To je bila dolgo moja velika želja in verjetno tudi profesionalni vrhunec, kot sem si ga predstavljal. A po tem, ko človek vidi ozadje, se začne spraševati. Če bi se ponudila priložnost, bi zaradi trenutne politične situacije danes resno razmislil, ali si tega še vedno želim. Na Evrovizijo zato gledam precej manj idealistično kot nekoč. Ko enkrat vidiš, kako za zaveso deluje čarovnik iz Oza, bleščavost ni več povsem enaka. [caption id="attachment_45121" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU / Sarah Louise Bennett" align="none" width="1000"] [/media-credit] Klemen Slakonja in Mojca Fatur[/caption] Ostajao tudi lepi spomini Vam je kljub vsemu ostal tudi kakšen lep, nasmejan evrovizijski spomin? Seveda. Vzdušje v ekipi je bilo ves čas, ne glede na vse, izjemno. S svojo pozitivno energijo nas je pokonci držala moja draga Mojca Fatur. Danes kljub razočaranju nad rezultatom vem, da se je pesem ljudi dotaknila. Še vedno me vabijo na evrovizijske dogodke po Evropi, kjer lahko tudi na lastni koži začutim, da je nastop ne glede na vse pustil sled. Ljubezen do festivala ostaja, le pogled nanj je danes precej bolj realističen. Preden zaključiva – kje je danes vaš znameniti lažni evrovizijski pokal? (smeh) Skoraj bi že končal na sedežu EBU kot simbolična gesta, potem pa sem pomislil: zakaj bi nekaj, kar ljudem prinaša veselje, poslal nekam, kjer jim je popolnoma vseeno? Danes pokal živi med ljudmi – na koncertih, fotografiranjih, med oboževalci. Postal je simbol upanja. Morda celo neke vrste manifestacija želje, da bi pravi evrovizijski pokal nekoč dejansko prišel tudi v Slovenijo. https://www.youtube.com/watch?v=AzHDdX2JsM0&list=RDAzHDdX2JsM0&start_radio=1 https://www.youtube.com/watch?v=fULVDY2ggOo Edinstvena imitacija Torej je ta evrovizijski pokal pravzaprav nastal kot del vaše velike video imitacije evrovizijskih zmagovalcev. Kako je sploh nastal ta projekt? Ko je padla odločitev, da grem na Emo, sem si rekel: grem »all in«. Želel sem ustvariti nekaj, česar pri nas do zdaj še ni bilo. Po imitacijah vseh slovenskih predstavnikov na Evroviziji, ki smo jih z ekipo pripravili na zadnji Emi, ki sem jo vodil leta 2020, je bil naslednji logični korak video z imitacijami vseh evrovizijskih zmagovalcev tega tisočletja. (smeh) Celoten video sem financiral iz lastnega žepa, najel studio, vložil vse, kar sem lahko, in celo Mojco prijazno prosil za njene prihranke. Tako je nastal projekt vseh evrovizijskih zmagovalcev skupaj z lažnim pokalom kot simbolnim delom celotne zgodbe. Šlo je za velik produkcijski zalogaj, pri katerem je celotna fenomenalna ekipa dihala za vsak detajl – od maske, kostumov in scenografije do natančne rekonstrukcije posameznih nastopov pod režijsko taktirko izjemnega Nejca Levstika. Mnogi gledalci še danes ne morejo verjeti, da se pod vsemi maskami skriva ena sama oseba. Tudi sam še vedno težko verjamem, da nam je v štirih dneh in nočeh uspelo poustvariti kar 39 likov. Bilo je naporno. Da ne bi izgubljal preveč časa, sem v tistih dneh precej manj jedel in pil, kot bi moral. A dejstvo, da so ljudje na koncu prepoznali trud, kreativnost in obsedenost z detajli, odtehta tistih nekaj kilogramov, ki sem jih med projektom izgubil. Pravzaprav je šlo za najuspešnejšo shujševalno kuro v mojem življenju. (smeh) Finančno se projekt glede na vložek verjetno še nekaj časa ne bo povrnil, osebno pa mi pomeni ogromno. Gre za enega največjih ustvarjalnih in produkcijskih zalogajev v moji karieri. Seveda bi si želel, da bi video postal vsaj napol tako viralen na YouTubu, kot je bil pred leti Putin, Putout. A časi so danes drugačni – viralnost se seli na TikTok in Instagram, kjer so posamezni izseki lepo zaokrožili po evrovizijskem vesolju. https://www.youtube.com/watch?v=t-wFKNy0MZQ&list=RDt-wFKNy0MZQ&start_radio=1 The post Klemen Slakonja iskreno: Evrovizija me je pretresla bolj, kot sem pričakoval appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 30. april
Izgorelost je vse pogostejši pojav sodobnega delovnega okolja, kjer se od posameznika pogosto pričakuje stalna dosegljivost, visoka produktivnost in hitro prilagajanje spremembam. Cikel izgorelosti se običajno začne postopoma: z dolgimi … The post Kako presekati cikel izgorelosti in stresa appeared first on Dostop.si .
torek, 28. april
Zavod prižgal alarm: na cestah najhuje v tem desetletju
Do 26. aprila je na slovenskih cestah umrlo že 25 ljudi, kar je najslabši podatek v prvih 17 tednih leta v tem desetletju. Situacija je še posebej zaskrbljujoča, ker so pristojni upali, da bomo letos uspeli presekati negativni trend, ki traja že od lanske pomladi.
torek, 21. april
Vas Strmec leži nad loško dolino ob znani Predilski cesti v senci Mangarta, med Planjo in Strmško glavo v širši zaseki, ki sta jo v davnini izdolbla jalovški in mangartski ledenik. Vas ponosno, kot nekoč, gleda na spodaj ležeči Log.
nedelja, 12. april
Ste videli to? Ustanovna seja je poskrbela tudi za najbolj viralen trenutek na spletu (VIDEO)
Izsek iz ustanovne seje, kjer Lenart Žavbi (Gibanja Svoboda) govori o sodelovanju špricatelja in špricanca, je dosegel že 11 tisoč ogledov.
sreda, 8. april
V nedeljo sva z Zlato odjadrala proti laguni Marovo na zahodu otoka New Georgia, a mi ni uspelo priti v laguno. Z juga Tihega oceana so se valili dolgi oceanski valovi in so se na prehodu čez greben krepko povišali in se potem še dvesto metrov valjali in penili po plitvini. Na navtični karti je bila na prehodu v laguno napisana globina med 8 in 10 metri, globinomer na barki pa mi je začel kazati globino pod petimi metri, zato sem se ustrašil in barko obrnil ter pobegnil iz razpenjene vode. Nato sem poskusil še enkrat malo stran na drugem mestu in takrat je poleg morja popenila še Zlata in me nadrla, da sem še enkrat obrnil barko in pobegnil z grebena. In potem sva nekaj ur jadrala ob grebenu in okoli grebena. Oceansko valovanje je bilo neizprosno in nisem našel varnega prehoda, zato sem na navtični karti poiskal nov cilj. Konec popoldneva sva pristala v zavetju otoka Tetepare. Čez opevano laguno Marovo sva naredila križ, upam pa, da nama bo jutri uspelo narediti kljukico vsaj na prav tako opevanem otoku in narodnem parku Tetepare. Tukaj pred krokodili menda ne strašijo, pač pa vodniki goste odpeljejo do krokodiljega jezera, da si jih lahko od blizu ogledajo – krokodili goste in gostje krokodile. Tetepare je bujno poraščen s tropskim pragozdom. Pred dvesto leti so z otoka pred lovci na glave in pred črno magijo pobegnili vsi prvotni prebivalci in od takrat je otok brez stalnih prebivalcev. Otok je že dolgo nenaseljen, zato se je narava na otoku prosto razvijala in je v njej polno rastlin in živali, ki jih na drugih otokih ni več v izobilju. V gozdu kraljujejo ogromna stoletna drevesa in živalski svet je bogat. Potomci Teteparejčanov so ostali lastniki otoka in ga razglasili za narodni park. Na otoku so naredili eko naselje za 20 gostov, kjer imajo tudi rendžersko postajo. Gostje naselja so v veliki meri razni znanstveniki, ki proučujejo rastlinski in živalski svet na otoku. Pri rendžerjih plačaš vstopnino in se z vodniki dogovoriš za ogled otoka. Žal v laguni na južni strani otoka ne dovolijo sidranja, zato sva sidrala na severni strani otoka in želela od najinega zaliva do rendžerjev priti po gozdni poti čez otok. Našla sva stezo, ki je s plaže vodila v notranjost otoka in po njej skozi goščavo hodila kakšen kilometer, potem pa se je pot na poseki končala in nisem našel nadaljevanja. Vrnila sva se v zaliv in se potem s čolnom odpeljala nekaj milj okoli severozahodnega rta na drugo stran otoka do eko naselja in rendžerjev, s katerimi smo se dogovorili za ogled krokodilov in tropskega gozda. Najprej smo se z vodnikom kar z našim gumenjakom odpravili ob obali do zalivov, kjer se nahajajo krokodili. Vodnik nama je rekel, da imajo krokodili tukaj dovolj hrane in ne napadajo ljudi, pa vendar je bil občutek čuden, ko smo šli z gumenjakom na srečanje s krokodili. V prvem zalivu nismo našli krokodila in tudi v drugem zalivu na obali ni bilo nobenega. Po pol ure sem že mislil, da bo podobno kot pred dvema letoma na Arktiki, kjer so vsi svarili pred severnimi medvedi, mi pa dolgo nismo uspeli videti nobenega. A vodnik je bil vztrajen in smo nadaljevali pot še v tretji zaliv in tam smo končno videli krokodila, ki je ležal med skalami na obali. Vodnik je povedal, da so krokodili tukaj lepših barv, ker živijo v bolj čisti vodi. Ali je krokodil spal ali ne, si nisem upal iti pogledat. Raje sem ostal v čolnu nekaj metrov od obale in že tako se mi je zdelo, da smo zelo blizu. Sledil je sprehod po tropskem gozdu, kjer nama je vodnik pokazal različne zdravilne rastline za različne bolezni ali rane, ali pa je odsekal kakšno vejo lijane, iz katere je tekel sok, s katerim se je bilo mogoče lepo odžejati. Za nameček sva z Zlato v laguni videla tudi želve usnjače. Dan je bil skorajda popoln, le večerje v eko naselju nama ni uspelo dobiti, ker se nisva najavila že nekaj dni prej. < Florida Nadaljevanje 21.4.2026 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
torek, 7. april
Sanacija po vetrolomu v gozdovih na Gorenjskem že poteka
Lastniki gozdov so se že lotili sanacije po vetrolomu, Zavod za gozdove pa je od 1. aprila izdal 400 odločb za posek skoraj 12.000 kubičnih metrov les
ponedeljek, 6. april
Eva Boto odločno: Stojim za vsemi svojimi odločitvami
Po obdobju, ko nas je Eva Boto božala s čustvenimi baladami in melanholičnimi melodijami, se priljubljena slovenska glasbenica vrača v popolnoma novi luči. Njena najnovejša skladba Če bi midva prinaša prepotrebno svežino, energijo in igrivost, a pod površjem ritma, ki vabi k plesu, skriva globoko osebno izpoved o prelomnih življenjskih odločitvah. Za presenetljiv slogovni zasuk ni zaslužen premišljen načrt, temveč iskren sestrski nasvet, ki jo je predramil iz cone udobja. V času, ko slovenska glasbena scena pogosto stavi na preverjene recepte, avtorica stopa stopnico višje – tokrat ne le kot interpretka, temveč kot samozavestna ustvarjalka glasbe in besedila. Njena zgodba je zgodba o dekletu, ki je diplomo zamenjalo za mikrofon, in o očetu, ki je v hčerini neustrašnosti prepoznal tisto, kar si sam nikoli ni upal uresničiti. V pogovoru nam je Eva Boto razkrila, zakaj pesmi nastanejo v eni uri, kako so vremenske nevšečnosti na obali simbolično zaokrožile sporočilo videospota in zakaj v ljubezni prevečkrat izberemo varno zavetje namesto tveganega skoka v neznano. Brez olepševanja in z zrelostjo, ki jo prinesejo izkušnje, nam sporoča: pravi trenutek za pogum ne obstaja – treba ga je preprosto zgrabiti. https://youtu.be/0cS72tsTF00?si=zGGOUVfMRbAgTrCz "Zdi se mi, da danes pri ustvarjanju veliko bolj zaupam sebi. V preteklosti sem mogoče večkrat iskala potrditev navzven in se spraševala, ali je nekaj 'dovolj dobro', danes pa bolj sledim občutku." Skoraj vsega je kriva sestra Po obdobju čustvenih to pomlad predstavljate energično skladbo Če bi midva. Kaj je bil ključni trenutek, ko ste začutili potrebo po takšnem preobratu? Če povem čisto iskreno … za ta 'preobrat' je kar malo kriva moja sestra. (smeh) Po novem letu sem imela v planu izdati še eno balado, potem pa mi je rekla: "Daj no, dovolj imaš balad – jaz rabim nekaj hitrejšega, bolj veselega. Ne moremo samo jokat." In sem si mislila … mogoče pa ima prav. Tako da sem jo na koncu kar uslišala – in nastalo je nekaj bolj energičnega, igrivega. Včasih res rabiš nekoga ob sebi, da te malo 'premakne' iz cone udobja in ti pokaže drugo smer. Pesem temelji na osebni zgodbi – odločitvi med varnostjo in sledenjem sanjam. Kako zahtevno je bilo to izkušnjo pretvoriti v glasbo? Pravzaprav je bilo presenetljivo enostavno, čeprav sama težko razložim zakaj. Pesem sem napisala v eni uri, dan pred silvestrovim, kot nek spontani tok misli in občutkov – bi lahko rekla, da je pesem našla mene, ne jaz nje. Pri nastanku pesmi ima pomembno mesto tudi pogovor z vašim očetom. Kako je sam sprejel skladbo in njeno sporočilo? Pesem mu je zelo všeč, njeno sporočilo pa je razumel takoj. Nikoli ne bom pozabila trenutka po končanem študiju, ko me je vprašal, ali bom začela iskati službo. Takrat sem mu odgovorila, da se želim stoodstotno posvetiti glasbi in videti, kam me to lahko pripelje. Doma sta me starša pri tem vedno podpirala, čeprav je bil prisoten tudi strah – zavedala sta se, da ti na poti do sanj nihče ne more zagotoviti uspeha. A hkrati jima je bilo vedno najpomembneje, da sem srečna. Po nekaj letih, ko sem z bendom že koncertirala po Sloveniji, mi je po enem izmed koncertov priznal, da obžaluje, da na svoji poti ni bil bolj pogumen in da si ni upal tvegati tako, kot si upam jaz. Prav to je tudi bistvo pesmi – pogosto ne opustimo svojih sanj zato, ker jih ne bi mogli doseči, ampak zato, ker nas je strah stopiti iz cone udobja. [caption id="attachment_49222" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Izsek iz videozgodbe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Boto v videzgodbi Če bi midva.[/caption] "Kaj pa, če bi ..." Osrednje vprašanje pesmi je "kaj pa, če bi …". Se tudi sami kdaj ujamete v razmišljanju o neizbranih poteh in ali danes brez zadržkov stojite za svojimi odločitvami? Ne, pravzaprav ne. Stojim za vsemi svojimi odločitvami. Nekatere so bile lažje, druge težje, tudi bolj poučne, ampak verjamem, da je vsaka imela svoj namen in prav vse so me oblikovale in me pripeljale do osebe, kakšrna sem danes. Zato se ne vračam z mislimi na to, "kaj pa, če bi …", ampak raje zaupam poti, ki sem jo izbrala. Čeprav pesem govori o življenjskih odločitvah, ste jo postavili v ljubezenski kontekst. Se vam zdi, da ljudje prav v odnosih najpogosteje izberejo varnost namesto poguma? Mislim, da se to v odnosih res zelo pogosto dogaja. Ljudje si vsi želimo varnosti, bližine in občutka, da nekam pripadamo, zato včasih raje ostanemo v nečem, kar je znano, kot pa da bi tvegali in sledili temu, kar zares čutimo. Pogum v ljubezni namreč pomeni tudi ranljivost – in to ni vedno enostavno. Se mi pa zdi, da prav odnosi največkrat razkrijejo, koliko si upamo biti iskreni do sebe. In ravno tam se največkrat znajdemo pred tem vprašanjem - ali izbrati varnost ali slediti srcu. https://www.youtube.com/watch?v=7BaJrP52mvI Avtorica glasbe in besedila Tokrat podpisujete tako glasbo kot besedilo. Kako se kot avtorica razvijate in v čem se vaš ustvarjalni proces danes razlikuje od preteklih let? Zdi se mi, da danes pri ustvarjanju veliko bolj zaupam sebi. V preteklosti sem mogoče večkrat iskala potrditev navzven in se spraševala, ali je nekaj 'dovolj dobro', danes pa bolj sledim občutku. Naučila sem se poslušati, kaj mi neka zgodba ali melodija res želi povedati, in ji pustiti, da se razvije na svoj način. Moj proces je zato postal bolj iskren in tudi bolj spontan. Ne obremenjujem se več toliko s pravili ali pričakovanji, ampak si dovolim, da stvari nastanejo iz trenutka. In ravno takrat, ko najmanj kompliciram, pridejo najbolj pristne stvari. Snemanje videospota je spremljalo precej vremenskih zapletov. Je bila ta izkušnja na neki način simbolična glede na sporočilo pesmi? Snemanje smo morali kar trikrat prestaviti zaradi vremena – na obali je bila totalna inverzija, tako da nam res ni bilo usojeno, da bi šlo vse gladko po planu. Ampak ravno to je lep opomnik, da včasih stvari ne moreš nadzorovati in da moraš preprosto zaupati procesu ter vztrajati. In mislim, da se to zelo lepo povezuje tudi s sporočilom pesmi. Sicer pa pri videospotu nismo želeli ustvarjati neke zapletene zgodbe, ampak ujeti pristne, lepe trenutke med dvema – tiste iskrene trenutke, ko si dovoliš biti to, kar si, in preprosto uživaš drug ob drugem. Vaša evrovizijska izkušnja še vedno ostaja pomemben del vaše poti. Bi danes, z več izkušnjami, na Pesem Evrovizije pristopili drugače? Iskreno, danes o tem ne razmišljam več. Ta izkušnja je bila v tistem trenutku točno takšna, kot je morala biti. Verjetno bi danes, z več izkušnjami, marsikaj naredila drugače – ampak ravno vse te takratne odličitve so me pripeljle do točke, kjer sem danes. Zato na to gledam z veliko hvaležnostjo in brez potrebem, da bi karkoli spremijala za nazaj. https://www.youtube.com/watch?v=jEHNRKnrWiU&list=RDjEHNRKnrWiU&start_radio=1 O slovenski glasbeni sceni Kako ocenjujete trenutno slovensko glasbeno sceno – imamo dovolj drznosti in poguma za izstopajoče zgodbe? Mislim, da ima slovenska glasbena scena ogromno potenciala in talenta – tega nam res ne manjka. Vidimo veliko različnih žanrov, svežih projektov in tudi novih zgodb, ki prihajajo na površje. Se mi pa zdi, da je drznost nekaj, kar se še vedno razvija. Včasih morda ostajamo malo v varnem prostoru, v zvoku ali zgodbah, za katere vemo, da delujejo. Ampak hkrati opažam, da prihaja vedno več izvajalcev, ki si upajo stopiti iz okvirjev, eksperimentirati in iskati svoj izraz. Tako da bi rekla, da smo na dobri poti. Pogum mogoče še ni povsod, ampak se pa počasi prebuja. Če bi morali sporočilo pesmi Če bi midva strniti v eno misel za naše bralce – kdaj je pravi trenutek, da človek naredi tisti ključni korak v neznano? Mislim, da popolnega trenutka v resnici ni. Vedno bo obstajal nek 'ampak', nek razlog, zakaj še ni pravi čas – več denarja, več varnosti, več zagotovil. Ampak če čakaš na to, lahko čakaš zelo dolgo. Zato se mi zdi, da je pravi trenutek takrat, ko to začutiš. Ko te nekaj znotraj tebe kliče naprej, tudi če te je hkrati strah. Ravno takrat je verjetno najbolj pravi čas, da narediš ta korak. Ker na koncu ne obžalujemo stvari, ki smo jih poskusili – ampak tiste, ki si jih nismo upali. https://www.youtube.com/watch?v=4sa-0Mr1X_U The post Eva Boto odločno: Stojim za vsemi svojimi odločitvami appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 29. marec
Tekmovalka razkriva, kaj se v resnici dogaja na posestvu, ko kamere ugasnejo. V resničnostnem šovu Kmetija so tekmovalci odmaknjeni od razkošja. Živijo skromno in obkoljeni so z naravo. Na posestvu pa se dogaja marsikaj, saj gledalci vidijo le enourni izsek njihovega celotnega dne. Kaj se dogaja, ko kamer ni? Tekmovalci Kmetije svojim sledilcem na družbenih […]
sobota, 28. marec
Povedal nam je za trik, da zmore toyota C-HR+ tako sekati ovinke
Toyota uspešno širi električni vozni park in eden od zadnjih dodatkov je električna toyota C-HR+.