Iskanje: Šolstvo
Včeraj
Bistvo afere Jaklič: visokošolski učitelj ne sme predavati kot samostojni podjetnik!
Zasebni visokošolski učitelj ne more opravljati svoje dejavnosti v visokem šolstvu kot samostojni podjetnik, je ministrstvo za visoko šolstvo odgovorilo na vprašanje Večera. Samo predavateljsko delo zasebnikov torej ni sporno, a visokošolske dejavnosti ne
nedelja, 21. april
Uničujoča vojna levice na plečih naših otrok
Otroci so najbolj občutljiva in za različne vplive dovzetna človeška bitja, zato je pomembno, da jih v družinskem in šolskem okolju vzgajajo ustrezno. Če temu ni tako, se otroci deformirajo. V prispevku govorimo o tem, da so šole na Zahodu dandane...
petek, 19. april
Na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko so na celjskem sejmišču pripravili modno revijo ob obeležitvi 140 let poklicnega in strokovnega šolstva v Celju. Rdeča nit dogodka je bila avtorska čipka, ki tradicijo združuje z vsemi sodobnimi izobraževalnimi programi. Na res spektakularni reviji so dijaki med drugim predstavili edinstvene modne kreacije, pričeske, … Z […] Prispevek Spektakularno je bil objavljen na Novice.si .
četrtek, 18. april
Sredi domovine gostovala Valentina Novak
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) je pripravil večer z zamejskimi ustvarjalci Sredi domovine, gostja je bila področna podsekretarka za šolstvo v Porabju Valentina Novak. Več na Vestnik.si
sreda, 17. april
Na šolah bodo semaforji
Srečanje ministra za notranje zadeve in ministra za vzgojo in izobraževanje. Dogovor za izboljšanje komunikacijskih protokolov med policijo in šolami.
ponedeljek, 15. april
Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v sredo, 17. aprila 2024, ob 18. uri pripravljamo aprilski večer z zamejskimi ustvarjalci »Sredi domovine«. Po sledeh svojega delovanja med rojaki na Madžarskem nas bo popeljala področna podsekretarka za šolstvo v Porabju, profesorica slovenščine, dramaturginja, lektorica in urednica Valentina Novak. Pogovor bo […]
nedelja, 14. april
Piše: Franc Pintar Kritični glasovi na račun Habsburške dinastije, predvsem v slovenski publicistiki (in šolstvu) so potihnili predvsem po zaslugi Ottona von Habsburga in Franceta Bučarja ter njunih zaslug za vrnitev Slovenije v Evropo. Kljub komunističnim totalitarnim prijemom pod vodstvom “zadnjega Habsburžana” iz Kumrovca [in njegovih naslednikov, ko so bila življenja političnih nasprotnikov, preventivno tudi […] The post (PISMO BRALCA) V prah strti prestol, baron Schwegel in Dan upora proti okupatorju. appeared first on Demokracija .
Piše: Andrej Sekulović S spletno komentatorko Zalo Klopčič smo se pogovarjali o nedavnih poskusih cenzuriranja njenih vsebin in o škodljivih kulturnih trendih levičarske politike. Govorili smo tudi o odnosu mladih do normalizacije vsebin LGBT+ in o drugih zanimivih temah. Zala Klopčič je študentka farmacije iz Ljubljane, ki je postala javnosti znana predvsem kot sovoditeljica podcasta […] The post (INTERVJU) Zala Klopčič, spletna komentatorka, podpredsednica SDM: “Sprašujem se, kakšni ljudje so to, da dobesedno spodbujajo otroke k temu, da si spreminjajo spol in gredo na hormonsko terapijo.” appeared first on Demokracija .
sobota, 13. april
Tanja Fajon na uradni obisk na Japonsko in Kitajsko
Zunanja ministrica Tanja Fajon bo med ponedeljkom in petkom na uradnem obisku na Japonskem in Kitajskem, s katerima Slovenija vzdržuje dobre odnose. V Aziji se ji bosta pridružila tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter gospodarska delegacija, ki bo iskala priložnosti za krepitev trgovinskih vezi z ekonomskima velesilama.
Ah, to življenje pod krinkami
Celotna družba je v podobnem hibridnem stanju kot zdravstvo. Aktivisti Fidesa bodo upravičeno s prstom kazali na »dvoživke« v visokem šolstvu ...
četrtek, 11. april
Vlada je danes izdala odločbo o imenovanju Rada Kostrevca za generalnega direktorja direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Prav tako je na današnji seji imenovala predstavnike ustanovitelja v svete več javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, so po seji sporočili iz urada za komuniciranje.
sreda, 10. april
“Mi smo bili zelo skeptični, če s tem ne povzročamo še večje panike. Če bi jaz neposredno dobila takšno pismo, kot so ga poslali oni (Policija), je vprašanje, če bi otroka poslala v šolo.”
Damjana Korošec, ravnateljica OŠ Fužine, se je podobno kot mnogi drugi v šolstvu obregnila ob ustreznost komuniciranja Policije in vlade ob domnevnih grožnjah nasilja v šolah. Dejstvo namreč je, da je Policija skupaj z ministrstvom za izobraževanje s svojim neorganiziranim, deloma stihijskim obveščanjem ravnateljev, povzročila veliko zmede, tudi panike, zatem pa začela razburjeno javnost obveščati, […]
OŠ Cerklje ob Krki ob 170. obletnici šolstva prejela plaketo Ostale novice eposavje Sre, 04/10/2024 - 09:22 V soboto, 6. aprila, so v Cerkljah ob Krki obeležili 170. obletnico organiziranega šolstva.
ponedeljek, 8. april
Predstavniki organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so danes v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji. Najbolj problematična je uporaba jezika v šolstvu in na sodiščih. Evropski poslanci so jih podprli v njihovih prizadevanjih.
nedelja, 7. april
Srednje šolstvo v Posavju - Zakaj domače ni dovolj »fensi«
Lani je osnovne šole v Posavju dokončalo 769 devetošolcev, kar je največ v zadnjih petnajstih letih. V primerjavi z letom prej je to kar 111 devetošolcev več. Letos jih bo spet bistveno manj, le 690, kar je sicer še vedno povprečje zadnjega desetletja. Toda tisto, kar ob tem res skrbi, so napovedi. Te kažejo, da bo v nekaj letih devetošolcev v Posavju manj kot 600. Ravnatelji posavskih srednjih šol so zato upravičeno zaskrbljeni. A za vse manjše število dijakov v njihovih šolah ni kriva le demografija. Dijake in s tem, roko na srce, tudi državni denar jim na raznih bazarjih in »tržnicah« speljejo vsaj na prvi pogled privlačnejši veliki srednješolski centri v sosednjih regijah s številnimi in raznolikimi programi. preberite več »
sobota, 6. april
Vredno spomina ob stoletnici V nedeljo, 6. aprila 1924, so v Kraljevini Italiji potekale zadnje kolikor toliko svobodne volitve, temeljile pa so na volilnem zakonu iz leta 1923. Fašizem je bil že poldrugo leto na oblasti. Na teh volitvah je veljala potrditev proporcionalnega volilnega zakona z večinskim dodatkom, t. i. zakon Acerbo, ki je ime dobil po državnem podtajniku Giacomu Acerbo (1888–1969), ekonomistu in politiku. Na podlagi tega zakona bi politična sila, ki bi prejela relativno večino glasov (in najmanj 25 %), dobila 2/3 sedežev v poslanski zbornici. Prav tako je omenjeni zakon določal, da morajo stranke predložiti kandidatne liste v vsaj dveh volilnih okrožjih. To je bil razlog, da so se Južni Tirolci ter Slovenci in Hrvati povezali za skupni nastop. Kljub vsem zakonskim določbam in favoriziranju vladajoče stranke je predvolilni boj spremljal fašistični teror, zato lahko volilni rezultat za Slovence ocenimo sorazmerno ugodno. Na državni ravni je sicer Mussolinijeva (fašistična) koalicijska Nacionalna lista (Lista Nazionale) prejela 64,9 % glasov in s tem dvotretjinsko večino v poslanski zbornici. Slovenci in Hrvati v Julijski krajini so tudi leta 1924 nastopili združeno s tako imenovano slovansko narodno listo. Skupna slovansko-nemška lista (Slavi e Tedeschi) je prejela skoraj 62.500 glasov. Jugoslovenska narodna stranka, ki je tako uspešno nastopila na volitvah maja 1921 (in prejela pet mandatov), je sicer kmalu nato razpadla in se razdelila na tri ločena in neodvisna politična društva za Goriško, Tržaško in Istro. Duhovnik in politik Virgil Šček ni več kandidiral, kar je javno utemeljil s poslabšanim zdravstvenim stanjem in družinskimi zadevami, je pa pred volitvami podprl krščansko-socialnega kandidata Engelberta Besednjaka, češ da je »človek, ki je bil vzgojen v trdi borbi z življenjem in ki je vseskozi socialnega mišljenja in čustvovanja.« Po napornih pogajanjih sta tržaška liberalna in goriška krščansko-socialna struja političnega društva Edinost sklenili enoten nastop na parlamentarnih volitvah aprila 1924 (27. legislatura) s Slovansko listo, na kateri so bili na 1., 3. in 5. mestu liberalni kandidati, na 2., 4. in 6. pa krščanski socialci. Izvoljena sta bila prva dva: dr. Josip Vilfan in dr. Engelbert Besednjak, ki sta bila hkrati tudi nesporna voditelja svojih struj oziroma društev Edinost. Besednjak je celo dobil nekaj sto preferenčnih glasov več kot Vilfan. Izvolitev dveh poslancev namesto petih iz leta 1921 je pomenila velik poraz slovensko-hrvaškega narodnega bloka, tem bolj, ker je tudi komunistična lista dobila dva mandata, kakor leta 1921, predvsem s slovenskim glasovi. Izvoljen je bil Jože Srebrnič iz Solkana. Poleg fašistične volilne geometrije in terorja so na nizke rezultate in predvsem na abstinenco slovenskih in hrvaških volilcev vplivali izrazi lojalnosti Mussoliniju in ne nazadnje nezadovoljstvo tudi z medstrankarskimi spopadi. Poslanca sta v rimskem parlamentu nastopala složno, akcije glede šolstva sta izpeljala skupaj s poslanci južnotirolskih Nemcev. Če je bil Vilfan bolj diplomat in v neposrednih stikih z vladnimi krogi v Rimu in s samim Mussolinijem, pa je bil Besednjak vehementen in obtožujoč govornik. Znamenita sta bila Besednjakova govora 3. aprila 1925 o ekonomskem vprašanju v Julijski krajini, ki je izšel v samostojni brošuri, in 13. maja 1926, ko je med drugim rekel, da so Slovenci in Hrvati pripravljeni ubogati državo in spoštovati njene zakone, toda nikoli se ne bodo pustili poitalijančiti, kajti če ne dobe šol v materinem jeziku, se bo vsaka družina spremenila v šolo in vsi družinski očetje in matere bodo postali učitelji. V zadnjem govoru 23. marca 1927 pa je med drugim zagrozil, da se bodo ljudje uprli in če so prenesli stoletni germanski pritisk, bodo prestali tudi italijanskega. Javne obtožbe režima, ko je bil ta že trdno v sedlu, so bile zelo pogumne, saj je take obsodbe socialistični poslanec Giacomo Mateotti (1924) plačal z življenjem. Aventinski opoziciji nefašističnih strank, ki je sledila Mateottijevemu umoru, pa se slovenska poslanca nista pridružila, češ da je fašizem notranji italijanski problem, narodna manjšina pa da se mora zavzemati za svoje specifične probleme. Zadnje t. i. volitve v Kraljevini Italiji so se odvijale 24. marca 1929, znane tudi kot fašistični plebiscit. Na glasovnicah za te volitve ni več navedenih strank, saj je fašistična oblast v vmesnem obdobju prepovedala vse nefašistične stranke. Po novem zakonu je bila vsa Italija eno samo volilno okrožje, ki je volilo 400 poslancev. Volivci so imeli možnost samo z »da« ali »ne« odgovoriti na vprašanje: »Se strinjate z listo poslancev, ki jih je določil veliki fašistični državni svet?«. V malokateri deželi so fašisti prejeli manj kot 98% glasov! Ostalo je zgodovina... Slika: Volilna simbola Nacionalne liste in Slovansko-nemške liste za italijanske volitve aprila 1924. Pri slednji gre za zelo izviren preplet lipovega lista s planiko. Prispevek 100-letnica zadnjih svobodnih volitev v kraljevini Italiji je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .
petek, 5. april
Učiteljica razrednega pouka: Otroci si želijo pogovora in proste igre
Učiteljica razrednega pouka Vilma Pegan dela v šolstvu že 37 let. Zadnja leta v medvoški osnovni šoli Preska poučuje v podaljšanem bivanju. Dolgoletna učiteljica, ki v odnosih med učitelji in učenci ter starši in otroki stavi na spoštovanje, ne na...
četrtek, 4. april
MinistErstvo za visoko šolstvo - kdo skrbi za pravopisne napake na straneh vlade?
Na omrežju X je več uporabnikov, tudi predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU Kozma Ahačič, opozorilo na grobe pravopisne napake v uradnih dokumentih vlade.
sreda, 3. april
Kdo bo učitelj/učiteljica leta 2024? Vabljeni h glasovanju!
Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti, je izbrala tri superfinalistke za naziv učiteljice leta 2024. To so učiteljice, ki premikajo meje. Ne širijo le obzorij, ampak tudi srca in duha. Želijo, da bi njihovi učenci in dijaki ne le znali, ampak tudi ustvarjali, razmišljali, postali dobri ljudje, ki bodo v prihodnosti vodili našo družbo.
Mala občina, toda afere filmskih razsežnosti: dvojno življenje ravnatelja Vidoviča in učiteljice Janje
Hajdina na Štajerskem resda sodi med najmanjše slovenske občine, vendar se tam, kot pravijo domačini, dogajajo afere "filmskih razsežnosti". Občino obvladuje župan Stanislav Glažar , ki prihaja iz "bazena hobotnice" nekdanjega ptujskega župana Šefana Čelana , je pa tudi podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in član ožjega vodstva Olimpijskega komiteja Slovenije . Lokalni viri navajajo, da številni občinski posli potekajo netransparentno, da Glažar znotraj občinskega sveta praktično ne dopušča razprav, da naj bi nekaterim ljudem, ki mu stopijo na pot, celo grozil, češ, uničil jih bo, saj da ima povsod velik vpliv (kot podpredsednik NZS naj bi imel močne povezave tudi z družino Čeferin ), dobro pa sodeluje tudi s farnim župniščem, ki naj bi ga pred volitvami tudi podpiralo. No, med njegove varovance sodi tudi Mitja Vidovič , sporni ravnatelj Osnovne šole Hajdina , ki naj bi ga župan Glažar nastavil s "pritiski, grožnjami in zvezami na ministrstvu za šolstvo ". In prav ravnatelj Vidovič ter nje