Iskanje: 1681
petek, 15. februar 2019
Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je lani znašala 1681,55 evra in je bila nominalno za 3,4 odstotka, realno pa za 1,7 odstotka višja kot leto prej. Zvišanje povprečne plače je bilo opaznejše v zasebnem sektorju, je objavil statistični urad....
Povprečna mesečna plača lani višja
Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je lani dosegla 1681,55 evra in je bila od plače predlani nominalno višja za 3,4 odstotka, realno pa za 1,7 odstotka. Zvišanje povprečne mesečne plače za lani je bilo opaznejše v zasebnem sektorju, je danes objavil statistični urad.
Povprečna mesečna plača lani višja: neto povprečje 1092,74 evra
Najvišjo povprečno mesečno neto plačo so prejeli zaposleni v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, kjer je znašala 1581,90 evra. Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je lani dosegla 1681,55 evra in je bila od plače predlani nominal
ponedeljek, 22. oktober 2018
Kužno znamenje v Šalincih se seli
Znamenje je bilo postavljeno verjetno v 17. stoletju po najhujšem izbruhu smrtonosne kuge leta 1681-1682 (Novak 2008)
nedelja, 11. oktober 2015
Robertissima zmagovalka 47. Barkolane
Italijanska Robertissima 3 je zmagala pred slovensko-italijansko posadko na Jeni na 47. Barkolani, eni najbolj množičnih jadralnih tekmovanj na svetu, ki je potekala v Tržaškem zalivu. Tretji je bil Pendragon, četrta Aoywava, peti pa je bil Veliki viharnik slovenskega krmarja Dušana Puha. Organizatorji so na startu vpisali 1681 jadrnic.
ponedeljek, 25. maj 2015
Zimzelena Marjana Deržaj
25. maja 1936 se je v Ljubljani rodila ena najbolj legendarnih slovenskih pevk. Njene pesmi še danes odmevajo po radijskih postajah. Marjana Deržaj je pevsko pot začela v mladih letih v ljubljanskih klubih. Že pri desetih je zapela v opernem zboru pri predstavi Carmen. Pozneje je veliko nastopala tako na televiziji kot na radiu. Pela je na festivalih Slovenske popevke in v narodnozabavni skupini Dobri znanci. Zmagovala je na festivalih v Opatiji in na Bledu. Leta 1964 je na Bledu zmagala s pesmijo Poletna noč, ki jo je uglasbil Mojmir Sepe, besedilo pa napisala Elza Budau, 1966. je na istem festivalu zmagala s pesmijo Ples oblakov, leta 1975 pa je prejela nagrado občinstva za pesem Mi smo taki, ki jo je prepevala skupaj z Bracem Korenom.
V šestdesetih letih je tekmovala tudi na jugoslovanskem tekmovanju za pesem Evrovizije in si leta 1964 s pesmijo Zlati april delila prvo mesto s Sabahudinom Kurtom, vendar je Jugoslavijo naposled predstavljal slednji, ker je dobil več najvišjih ocen žirije. Posnela je 312 pesmi. Najbolj znana je vsekakor Poletna noč, ki jo je prvič zapela leta 1957 na ljubljanskem radiu. Izdala je tudi veliko kaset in plošč: Kitare iz Meksika, Ptičje strašilo, Vrni se kdaj v Ljubljano, Življenje s pesmijo, Pesmi od srca in tako naprej. Njen mož je bil slovenski plezalec Ante Mahkota, s katerim sta imela hčer Tino, ki je priznana slovenska publicistka in prevajalka.
Po njeni smrti je Založba kaset in plošč RTV Slovenija izdala zgoščenko z naslovom Za vse poletne noči!, na kateri so zbrane največje uspešnice Marjane Deržaj. 20. junija 2006 je pri Založbi Sanje izšla biografija Marjane Deržaj z naslovom Marjana – Zvezde padajo v noč; napisala jo je Katarina Lavš. Pri Založbi kaset in plošč je hkrati izšla istoimenska zgoščenka s posnetki, ki prej še niso izšli na nosilcu zvoka. Največ posnetkov je iz arhiva RTV Slovenija. Marjana je umrla 18. januarja 2005 v Ljubljani.
Dogodki na današnji dan1085 – Alfonz VI. zasede Toledo 1521 – z wormskim ediktom Karel V. izobči Martina Luthra 1883 – odprt Brooklynski most 1887 – med požarom v pariški operi Comique umre okoli 200 ljudi 1940 – začne se evakuacija pri Dunkerqueu 1944 – začetek nemške operacije Rosselsprung, pri nas bolj znane kot »desant na Drvar« 1966 – izstreljen ameriški satelit Explorer 32 1989 – partijski sekretar Mihail Sergejevič Gorbačov izvoljen za predsednika Sovjetske zveze 1991 – med demonstracijami pred mariborsko vojašnico vojvode Mišića oklepnik do smrti povozi Josefa Šimčika, ki tako velja za prvo žrtev v osamosvajanju Slovenije 2001 – Erik Weihenmayer kot prvi slepi človek pripleza na Mount Everest 2014 – V državah članicah Evropske unije potekajo volitve v Evropski parlament
Rojstva na današnji dan1803 – Edward George Bulwer-Lytton, angleški dramatik, pisatelj, politik 1865 – Pieter Zeeman, nizozemski fizik, nobelovec 1902 1868 – Charles Hitchcock Adams, ameriški ljubiteljski astronom 1880 – Jean Alexandre Barré, francoski nevrolog 1889 – Igor Ivanovič Sikorski, rusko-ameriški letalski inženir in letalski konstruktor 1927 – Robert Ludlum, ameriški pisatelj 1931 – Georgij Mihajlovič Grečko, ruski kozmonavt 1931 – Borut Lesjak, slovenski skladatelj, pianist 1944 – Frank Oz, ameriški filmski režiser, filmski igralec, lutkar 1960 – Amy Klobuchar, ameriška pravnica in senatorka slovenskega rodu Smrti na današnji dan1310 – Oton III., koroški vojvoda, goriški in tirolski grof (III.) 1681 – Pedro Calderón de la Barca, španski dramatik 1746 – Mátyás Temlin madžarski pisatelj slovenskega rodu 1789 – Anders Dahl, švedski botanik 1934 – Gustavus Theodore von Holst, angleški skladatelj latvijskega in španskega rodu 1939 – sir Frank Watson Dyson, angleški astronom 1951 – Paula von Preradović, avstrijska pisateljica, pesnica hrvaškega rodu 1954 – Endre Ernő Friedmann – Robert Capa, ameriški fotograf madžarskega rodu 1988 – Ernst August Friedrich Ruska, nemški fizik, nobelovec 1986 2005 – Zoran Mušič, slovenski slikar, grafik 2014 – Wojciech Jaruzelski, poljski general in komunistični politik
petek, 20. marec 2015
Hamburg, 20. marca (STA) – Nemški Hamburg je imel v 18. stoletju razvito glasbeno kulturo tako s koncertno dejavnostjo kot z opernim gledališčem. Z mestom so bili v tem stoletju povezani trije skladatelji: Georg Philipp Telemann, Carl Philipp Emanuel Bach in Johann Adolf Hasse, ki so se jim zdaj oddolžili z muzejem.
Muzej so odprli v sredo, njegov pokrovitelj je dirigent Kent Nagano, ki bo septembra postal novi generalni glasbeni direktor Hamburške državne opere, je poročal časnik Die Welt.
Kot je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala kulturna senatorka Barbara Kisseler, novi muzej opozarja na glasbeno zgodovino Hamburga in vsakomur omogoča vpogled v glasbeni razvoj mesta. V obnovljenem historičnem predelu od leta 1971 že stoji muzej, posvečen Johannesu Brahmsu. V Hamburgu so zato prepričani, da bo skladateljsko okrožje prispevalo k temu, da se bo zgodovinsko pomembna glasbena tradicija mesta zasidrala v splošno zavest.
Novi muzej na 200 kvadratnih metrih s pomočjo libretov in notnih zapisov, osnutkov scen, instrumentov, koncertnih programov in pisem nudi vpogled v življenjske in delovne pogoje skladateljev. Grafike in stenska besedila pa pojasnjujejo lokalno zgodovino in politična ozadja, potrebna za razumevanje razvoja takratne glasbene estetike. Dodani so tudi zvočni in video posnetki.
Vrhunec razstave o Carlu Philippu Emanuelu Bachu (1714-1788), ki je bil 20 let odgovoren za glasbeno podobo Hamburga, predstavlja replika klavikorda, enega najstarejših instrumentov s tipkami. Klavikord je bil njegov najbolj priljubljen instrument in tega je imel v mislih, ko je uporabil besedo klavir.
Razstava o Georgu Philippu Telemannu (1681-1767) je zasnovana v slogu cerkve sv. Katarine, saj je Telemann v Hamburgu skrbel za glasbo v petih glavnih mestnih cerkvah. Razstava, posvečena opernemu skladatelju Johannu Adolfu Hasseju (1699-1783), pa po poročanju dpa prikazuje maketo baročnega odra, kakršnega je v 18. stoletju premoglo operno gledališče.
Zgodovino glasbene metropole želijo v Hamburgu dopolniti še z razstavama, posvečenima Fanny in Felixu Mendelssohnu ter Gustavu Mahlerju, a finančna sredstva zanju še iščejo.
ponedeljek, 4. februar 2013
V frančiškanski cerkvi predstavili restavrirane stranske kapele
Ljubljana, 4. februarja (STA) – V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani so danes javnosti predstavili konservatorsko-restavratorske posege, izvedene na stenskih poslikavah Matevža Langusa in Janeza Wolfa ter na oltarnih slikah in kamnitih oltarjih v stranskih kapelah. Prenovljene kapele je na današnji slovesnosti blagoslovil ljubljanski nadškof Anton Stres.
Kot je povedal vodja Restavratorskega centra Jernej Hudolin, je šlo za enega večjih in kompleksnejših projektov na področju reševanja problematike propadanja stenskih poslikav v zadnjih letih. Obnova stenskih poslikav v kapelah je zajela več kot 600 kvadratnih metrov površine in je trajala šest let.
Začela se je s pilotnim projektom Restavratorskega centra RS v kapeli sv. Lucije, Apolonije in Agate leta 2006, z njim pa so določili ustrezno metodologijo dela za vse kapele. Ob tem se je izkazalo, da so stenske poslikave Matevža Langusa zaradi velike izgube osnovnega veziva – apna v ometu in barvni plasti – potrebovale drugačen način nadomeščanja veziva, zato so k sodelovanju povabili italijanske strokovnjake.
Matevž Langus (1792 – 1855) je bil v svojem času in okolju med najbolj cenjenimi slikarji. Poslikava cerkve Marijinega oznanjenja pomeni vrhunec njegovih freskantskih stvaritev. V letih 1845 do 1855 je v tehniki prave freske poslikal kor, kapele ter obok ladje in prezbiterija.
Do danes so se ohranile le poslikave v stranskih kapelah, ladjo in prezbiterij pa je med letoma 1925 in 1933 na novo poslikal Matej Sternen, ki je tudi restavriral kapele. Že pred tem je slikar Janez Wolf, le nekaj desetletij po nastanku Langusovih poslikav, v kapeli sv. Frančiška Asiškega, te delno ohranil, ponekod preslikal ali pa na novo naslikal.
Oltarji stranskih kapel frančiškanske cerkve sodijo med najlepše baročne kamnite oltarje na Slovenskem. Postavljeni so bili v letih od 1681 do 1704 z izjemo oltarja sv. Frančiška, ki je nastal leta 1911. Oltar Sv. treh kraljev je delo kamnoseka Mihaela Kuše, kipa sv. Karla Boromejskega in Karla Velikega na oltarju sv. Paskala Bajlonskega pa sta delo beneškega kiparja Paola Callala. Tudi avtorstvo kipov sv. Antona Puščavnika in sv. Roka na oltarju sv. Valentina je pripisano Callali. Drugih podatkov o kamnosekih in kiparjih, ki so sodelovali pri nastajanju teh kamnitih baročnih umetnin, ni.
Baročni oltarji so nastali v duhu mode črnih marmornatih oltarjev, ki je ravno v Ljubljani doživela razcvet. Pred posegi je bilo na njih opaziti številne manjše poškodbe, površinske obloge in madeže, pa tudi neustrezne dopolnitve in sledove drugih neustreznih posegov. Konservatorsko-restavratorski posegi na oltarjih so trajali od leta 2007 do 2012.
Restavratorji so se vzporedno s konservatorsko-restavratorskimi posegi na stenskih poslikavah lotili tudi oltarnih slik. Med letoma 2007 in 2011 so restavrirali 12 slik, in sicer pet večjih oltarnih slik in sedem slik manjšega formata. Z izjemo dveh manjših slik na bakreni plošči so vse slike naslikane na tkani nosilec v oljni tehniki, so v sporočilu za javnost zapisali v restavratorskem centru.
četrtek, 24. maj 2012
KOLEDAR
Danes godujeta:
Magda, Gregor
Gregor izvira iz latinskega imena Gregorius, to pa iz grškega Gregorios. Grško ime razlagajo iz glagola gregoreo v pomenu "sem buden, živim".
Reklo za danes:
Govor je slika duše.
Zgodilo se je
na današnji dan:
1681 - Umrl je španski dramatik Pedro Calderon de la Barca (rojen leta 1600)...
ponedeljek, 25. julij 2011
Vlada z globo nad zaposlovanje v javnem sektorju
Podatki namreč kažejo, da se je število zaposlenih do decembra 2008 do decembra 2010 povečalo za 3362 oziroma 1681 letno