Iskanje: 1682
četrtek, 29. februar
Pol stoletja abdominalne kirurgije
Kirurška dejavnost ima v Ljubljani dolgo tradicijo, saj je bil padarski in ranocelniški red ustanovljen že leta 1682, v letu 1736 pa je bil ustanovljen ljubljanski kirurški ceh. Po potresu leta 1895 so zgradili novo deželno bolnišnico ob Zaloški cesti in leta 1940 je bila v njenem okviru ustanovljena Kirurška klinika.
četrtek, 22. junij 2023
Zanimivo prečenje
Povna peč (1503 m n. m.), Triangel (1704 m n. m.) in Spodnji plot (1682 m n. m.) – Prelep greben Ljubeljščice, ki povezuje Stari Ljubelj in Zelenico, nima visoke nadmorske višine, a ga zaradi zelo razgibanega terena lahko označim za tehnično...
sreda, 4. januar 2023
Dakar 2023 po štirih etapah: 1682 km dirkanja na čas v znamenju vode, predrtih gum, slabe volje favoritov
torek, 10. avgust 2021
POLICIJA - Kratek statistični pregled dogajanj zadnjih 24 ur, 10. 8. 2021
V zadnjih 24 urah je bilo na interventno številko policije 113 sprejetih 1682 klicev. Takojšnje intervencije je bilo deležnih 639 dogodkov, med katerimi je bilo tudi 132 prometnih nesreč, 83 kršitev javnega reda in miru ter 67 kaznivih dejanj...
ponedeljek, 11. januar 2021
Krek: V letu 2020 umrlo 2891 ljudi s covidom-19, od tega 1682 v domovih za starejše
V nedeljo so med 1720 PCR-testi na novi koronavirus potrdili 368 okužb, pri dodatnih 480 antigenskih testih pa je bilo pozitivnih 58 oseb. Skupno je bilo torej ob 2200 testih potrjenih 426 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 24 covidnih bolnikov.
sobota, 26. marec 2016
Orlove glave (1682 m) skozi Žagarjev graben – Vzpon skozi graben do smučišča na Voglu, kjer se da smučati le na naravnem snegu. Dolg vzpon, ponekod naporen, na koncu bogato nagradi.
sobota, 12. december 2015
Ferata Spodnji plot (1682) - Še preden je bila odprta, so me izvajalci povabili, naj jo preizkusim. Ko sem videla, kakšna je njena zahtevnost, sem začela odlašati. Tržičanom vse pohvale za dobro izvedbo.
četrtek, 12. marec 2015
Nesrečna najstnica
12. marca 1945 je umrla ena najbolj znanih žrtev nacistične Nemčije, Annelies Marie »Anne« Frank. Ana Frank je judovsko-nemška pisateljica, ki je med skrivanjem pred gestapom pisala dnevnik o svojem življenju in postala simbol žrtev holokavsta v nacistični Nemčiji. Ana se je rodila v Frankfurtu 12. junija 1929 staršem Ottu Franku (1889–1980) in Edith Frank Hollander (1900–1945). Imela je tudi starejšo sestro Margot Frank (1926–1945). Leta 1942 se je bila družina Frank zaradi uvedbe protijudovskih zakonov prisiljena preseliti v Amsterdam. Za svoj trinajsti rojstni dan je Ana dobila album za avtograme in se odločila, da bo vanj pisala dnevnik. Istega leta se je družina skrila pred nacisti v firmo Otta Franka. Tam so se uspešno skrivali do leta 1944, natančneje do 4. avgusta 1944. Ana je ves ta čas vestno pisala dnevnik in njen zadnji zapis je iz 1. avgusta 1944. 4. avgusta 1944 so Ano, Margot, Edith in Otta Franka ter družino Van Pels (Auguste in Hermanna in njunega sina Petra – v dnevniku so omenjeni kot gospod in gospa Van Daan in Peter Van Daan) ter Fritza Pfeifferja (v Aninem dnevniku ga Ana imenuje Dussel) prijeli nacisti in jih odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen. Od osmerice je preživel le Anin oče, Otto Frank, in se pozneje poročil s Fritzi Frank, tudi Judinjo. Njegova pastorka je lastnica enega največjih skladov Ane Frank. Anin oče je objavil dnevnik preminule hčerke, ki je bil nato preveden v več kot 55 svetovnih jezikov. Podstrešje v poslovni stavbi v središču Amsterdama je danes spremenjeno v muzej.
Dogodki 1365 – Rudolf IV. Habsburški ustanovi univerzo na Dunaju 1537 – Turki zavzamejo trdnjavo Klis 1852 – izid romana Koča strica Toma ali življenje črncev v suženjskih državah Amerike 1689 – v Ljubljani ustanovljena Akademija združenih, znana tudi pod imenom Dizmova bratovščina 1933 – podjetje Chemical Industries prvič sintetizira polietilen 1938 – nemške enote vkorakajo v Avstrijo (začetek Anschlussa) 1940 – ZSSR in Finska podpišeta mirovno pogodbo 1942 – britanska vojska se umakne z Andamanskih otokov 1947 – Harry S. Truman v govoru pred kongresom predstavi Trumanovo doktrino 2003 – v Beogradu umorjen Zoran Đinđić 2011 – zaradi posledic potresa v japonski jedrski elektrarni Fukušima 1 pride do eksplozije pare, zaradi povečanega sevanja evakuirajo 45.000 ljudi
Rojstva 1682 – Gregor Maček, slovenski arhitekt, stavbar 1685 – George Berkeley, irski filozof, teolog 1738 – Cesare Beccaria, italijanski kriminolog, pravnik in politik 1824 – Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik 1832 – Charles Cunningham Boycott, angleški veleposestnik 1832 – Charles Friedel, francoski kemik in mineralog 1835 – Simon Newcomb, kanadsko-ameriški astronom, ekonomist 1838 – William Henry Perkin, angleški kemik 1907 – Dorrit Hoffleit, ameriška astronomka 1922 – Jean-Louis Lebris Kerouac – Jack Kerouac, ameriški pisatelj 1946 – Liza Minnelli, ameriška filmska igralka, pevka
Smrti 604 – Gregor I. Veliki, rimski papež 1316 – Štefan Dragutin Nemanjić, srbski kralj 1759 – Janez Valentin Metzinger, slovenski slikar 1898 – Zacharias Topelius, finski pisatelj 1910 – Anton Medved, slovenski pesnik, dramatik 1921 – Ivan Oražen, slovenski zdravnik, dobrotnik 1925 – Gergel Lutar, slovenski posestnik in pisatelj na Ogrskem 1950 – Heinrich Mann, nemški pisatelj 2001 – Robert Ludlum, ameriški pisatelj 2003 – Zoran Đinđić, srbski premier 2008 – Lazare Ponticelli, zadnji francoski vojni veteran iz prve svetovne vojne
nedelja, 5. oktober 2014
Na ogled del lekarne Lion
Lekarno v Piranu viri prvič omenjajo leta 1416, čeprav začetki lekarništva v Istri segajo v zgodnji srednji vek. Od pisnih virov sta ohranjeni tudi dve piranski lekarniški diplomi; starejšo, iz leta 1682, je pridobil Nicolai Fonda, mlajšo, iz leta 1721, pa njegov sin Petro.
sreda, 10. september 2014
Ljubljana, 10. septembra (STA) – V Slovanski knjižnici bodo danes ob 19. uri odprli razstavo dragocenih in redkih publikacij, ki jih hranijo v knjižnici. “Med pripravljanjem razstave smo se ves čas srečevali s posebnostmi, saj gre za zelo staro gradivo in vseskozi odkrivaš kaj novega,” je za STA dejala avtorica razstave Kristina Košič Humar.
Med gradivom, ki ga želijo z razstavo ovrednotiti in ga predstaviti z več vidikov, je Košič Humarjeva izpostavila eno izmed prvih knjig, ki so bile natisnjene na Slovenskem, latinski življenjepis Herbarda VIII. Turjaškega z letnico 1575 Herbardi Aurspergy baronis … vita et mors.
V Slovanski knjižnici, ki deluje v okviru Mestne knjižnice Ljubljana, pozornost namenjajo tudi svoji najstarejši slovenski publikaciji, Bukvicam sv. roženkranca Matije Kastelca iz leta 1682.
Nekaj prostora na razstavi je namenjenega samemu Kastelcu in njegovi vlogi za slovensko slovstvo. “Prav analiza Bukvic je pokazala, da se je zelo držal protestantske knjižne norme. Njegov knjižni jezik se je od govorjenega razlikoval prav po vzoru protestantov. Poleg tega kaže tudi na to, da protestantske knjige vendarle niso tako popolnoma izginile,” je pojasnila Košič Humarjeva.
Velik del razstave je namenjen baroku, poleg Valvasorja pa je besedah avtorice predstavljen tudi Janez Ludvik Schoenleben, med drugim njegova Carniolia antiqua et nova (1680-81), ki je vsebinska predhodnica Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske (1689).
“Imamo tudi nekaj unikatnih knjižic, ki jih druge knjižnice na Slovenskem nimajo, na primer Kurze Darlegung des Evangelium, prevod Tolstojeve kratke razlage evangelija,” še poudarja Košič Humarjeva. Ob tem bo na razstavi na ogled tudi prvi veterinarski priročnik, ki ga poleg Slovanske knjižnice hranijo le še v NUK.
Snovalci razstave so se odločili, da na ogled postavijo tudi dela s konca 19. in začetka 20. stoletja, ko so najširšo možno populacijo pismenega prebivalstva dosegali še drugi književni, zabavni ali uporabni tiski, so zapisali v knjižnici.
Kljub temu, da so bili ti teksti včasih množično dosegljivi, pa se je do danes ohranilo le malo primerkov, ki pričajo o duhu in navadah tistega časa. Takšno delo je med drugim tudi Slovenski spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem iz leta 1909, ki je bil večkrat ponatisnjene, do danes pa se je ohranilo le nekaj primerkov.
Med gradivom iz 19. stoletja v knjižnici hranijo tudi prvotiske slovenskega leposlovja. Na ogled so postavili tudi “najžlahtnejše izvirne publikacije slovenskega Parnasa iz tega časa”. Obiskovalci si bodo lahko ogledali izvirne Prešernove Poezije z lastnoročnim podpisom ter dela mladega Cankarja in Župančiča.
Poleg Košič Humar je razstavo pripravljal in oblikoval še Pablo Juan Fajdiga. Na ogled bo do 30. oktobra.
petek, 12. oktober 2012
Iz javne uprave bo letelo 1682 uslužbencev
V kompromisu predloga reforme trga dela vlada med drugim predlaga enotni odpovedni rok za vse zaposlene, ki je 60 dni, in trojno višino odpravnin.
četrtek, 3. maj 2012
Festival Tartinijevi dnevi 2012
Festival Tartinijevi dnevi je posvečen glasbi in ustvarjanju Giuseppeja Tartinija (1682-1770). Odvija se v Piranu, rojstnemu mestu tega velikega skladatelja in violinista. Tartinijeva glasba se dotika src ljudi z zvoki godalnih inštrumentov in se prenaša iz generacije v generacijo in v nova stoletja.