Iskanje: 376
sobota, 19. december 2015
Po treh letih še petina denarja
Stečajni upravitelj Varnosti Koper Matjaž Polenčič je včeraj nekdanjim delavcem podjetja vendarle nakazal drugi del priznanih terjatev iz stečajne mase. 376 prednostnih upnikov je na svoje račune skupaj prejelo 84.000 evrov, jamstveni sklad pa slabih 43.000. Delavci so tako po treh letih, odkar je šlo podjetje v stečaj - tedaj je brez službe ostalo skoraj 80 ljudi -, dobili še petino že zasluženega denarja.
ponedeljek, 19. oktober 2015
Vidna sporočila v Ljubljani
V Kinu Šiška se je ob 10. uri pričel 7. Bienale vidnih sporočil. Zvečer bodo v okviru festivala v Narodni galeriji odprli pregledno razstavo slovenske oblikovalske produkcije in podelili nagrade bienala. Mednarodna žirija je v ožji izbor od skupaj prijavljenih 376 uvrstila 210 del. Kot so sporočili s Fundacije Brumen, ki bienale vidnih sporočil organizira, po številu prejetih prijav in finalistov že...
ponedeljek, 4. maj 2015
Princeska je rojena, od sreče in veselja pa najbolj vriska gospodarstvo!
Britanska kraljeva družina je večja še za eno članico, princesko, ki je Britancem prinesla nov razlog za veselje. Veselje pa delijo tudi v modni in lepotni industriji, ki si lahko od novorojenke obetajo enormne, celo milijardne zaslužke. Kralji, kraljice, princi in princese. Pravljično. In prav tako se te dni počutijo ponosni Britanci, ki so v soboto dobili četrto v vrsti, da zasede britanski kraljevi prestol. Ura je odbila 8.34 zjutraj, ko je na svet po kraljevo prijokala nova angleška princesa.Ta 3,7 kilograma težka dojenčica pa je te dni že osrečila mnoge, ki prodajajo raznorazne spominke, in na svoji življenjski poti bo takšnih, ki bodo zaslužili na njen račun, še kar precej. Ker so te dni mediji polni zguljenih informacij o tem, kako je vojvodinja Kate stopila iz bolnišnice, kakšno obleko je nosila in kako je srečna vsa kraljeva družina, smo se odločili predstaviti nekoliko drugačno sliko.
Tudi za vse tiste skeptike, ki vsemu temu pravijo cirkus. Morda je res vse skupaj en velik teater. A je za britansko gospodarstvo še kako pomemben – vreden milijarde funtov. Ob bajnih zneskih pa bo morda še tako velik skeptik začel verjeti v pravljice.
Kraljeve milijarde
Zadnja britanska princesa se je rodila leta 1950, torej pred dolgimi 65 leti. To je bila sestra princa Charlesa, Anne. Ker je od takrat preteklo že toliko let in so bili to povsem drugačni časi, nihče zagotovo ne more napovedati, kaj točno bo rojstvo nove princeske pomenilo, so pa napovedi ekonomistov precej obetavne, predvsem za gospodarstvo.Pa najprej poglejmo, koliko je sploh vredna britanska kraljeva družina. Leta 2012 so pod drobnogled vzeli premoženje 14 britanskih plemičev in tako prišli do zaključka, da je najbolj znana kraljeva družina skupaj vredna eno milijardo funtov (1,376 milijarde evrov). V premoženje pa niso všteti kraljeve krone in dragulji ter nepremičnine, ki so last Združenega kraljestva.Od vseh 14 ima daleč največ pod palcem kraljica Elizabeta. Njenih 510 milijonov funtov (700 milijonov evrov) ji najbrž zavida marsikdo, kot tudi princu Charlesu njegovih 210 milijonov funtov (289 milijonov evrov). In čeprav večino denarja kraljeva družina prejme iz davkoplačevalskega denarja, ta skozi turizem in prodajo spominkov državi vrne veliko več, kot od nje prejme.
Rojstvo za milijone funtov
Leta 2013, ko se je Williamu in Kate rodil princ George, je britansko gospodarstvo v samo nekaj dneh zaslužilo 247 milijonov funtov (340 milijonov evrov). Tudi od sobotnega kraljevega rojstva ekonomisti napovedujejo masten zaslužek. Sicer ne tako obilen kot ob prvem rojstvu, a kljub temu zavidanja vrednih 80 milijonov funtov (110 milijonov evrov).Bo pa po napovedih nova princeska svojega bratca, ki naj bi bil trenutno vreden okoli milijon funtov, kar hitro prehitela. Ta naj bi britanskemu gospodarstvu – predvsem modi in lepoti – na leto doprinesla vsaj 150 milijonov funtov (200 milijonov evrov), pri samo 10 letih pa naj bi bila ta mala princeska vredna že več kot trenutno vsa kraljeva družina skupaj, in sicer več kot eno milijardo funtov.
Nov list v tradiciji
Britanska kraljeva družina, ki zadnja leta kot za šalo podira eno tradicijo za drugo, je tik pred rojstvom princeske uredila še zastarel in diskriminanten zakon, ki je določal, da ima pri zasedbi prestola pred žensko prednost moški.
Tako se bo, če bosta kraljeva novorojenka in princ George dobila mlajšega bratca, ta za zasedbo kraljevega prestola moral postaviti v vrsto za svojo sestrico.Del tradicije pa še vedno ostajajo stavnice z imeni za malo princesko, saj vendar gre bolj za zabavo kot za kaj drugega. Tam najvišje kotira ime Alice, sledijo pa Charlotte, Elizabeth, Victoria in Diana.Ime hčerkice bosta, kot je to v navadi, vojvodinja in vojvoda sporočila v nekaj dneh. In če ime ne bo tlakovalo uspešnosti britanske princeske, je pa nadvse obetajoč njen rojstni datum. Tega si namreč deli z našo šampionko Tino Maze.
petek, 13. februar 2015
Srbski premier prihodnji konec tedna na uradnem obisku v Sloveniji
Na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo ob koncu prihodnjega tedna prihaja srbski premier Aleksandar Vučić. Ob njegovem obisku bo v petek potekala tudi skupna seja slovenske in srbske vlade. To bo druga skupna seja vlad obeh držav, prva je bila oktobra 2013 v Beogradu. Takrat sta Ljubljana in Beograd tudi podpisala memorandum o gospodarskem sodelovanju na tretjih trgih. Cerar se je kot predsednik slovenske vlade sestal z Vučićem decembra lani, ko je v Beogradu sodeloval na vrhu voditeljev 16 držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Srbijo velja za zelo dobro. Srbija je bila v letu 2013 deseta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije glede na vrednost blagovne menjave. Ta je dosegla 1,08 milijarde evrov, pri čemer je Slovenija v Srbijo izvozila za več kot 664 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 411 milijonov evrov. V prvi polovici lanskega leta je Slovenija v Srbijo izvozila za skoraj 376 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 252 milijonov evrov.
1300 slovenskih podjetij
V Srbiji je registriranih prek 1300 slovenskih podjetij, kar je daleč največ med vsemi tujimi vlagatelji v Srbiji; skupaj slovenska podjetja zaposlujejo približno 35.000 delavcev. Slovenija Srbiji pomaga tudi pri usklajevanju z evropsko zakonodajo. Srbija je status kandidatke za članstvo v EU dobila marca 2013, januarja 2014 pa je začela pristopna pogajanja. Cilj Beograda je pogajanja končati do konca leta 2018 in leta 2020 vstopiti v povezavo. Med odprtimi vprašanji med Srbijo in Slovenijo ostaja sporazuma o nasledstvu iz leta 2001, ki še vedno ni v celoti uresničen. Med drugim ima Beograd "v rokah" bilanco Narodne banke Jugoslavije, ki je potrebna za končanje dela pri vprašanju finančnega premoženja, odprta so vprašanja državnih arhivov in dostopa do njih. Srbija je tudi ena od naslednic, ki morajo dati soglasje za nadaljevanje pogajanj o prevzemu jamstev za stare hranilne vloge pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu.
četrtek, 15. januar 2015
FOTO: Hišna preiskava v Mostah obrodila sadove
Policisti Policijske postaje Ljubljana Moste so 14. 1. 2015 na podlagi odredbe sodišča pri 41-letnemu moškemu na območju Ljubljane, opravili hišno preiskavo zaradi suma kaznivega dejanja s področja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami. Pri hišni preiskavi je bilo zaseženih 118 sadik konoplje rastline, visoke med 10-20 cm, približno 50 gramov rastlinskih vršičkov konoplje rastline in odkrit prirejen prostor za vzgojo in gojenje konoplje rastline ter ostali predmeti (gnojila, ventilatorji, namakalni sistem, prezračevalne cevi, pretvorniki za elektriko, ….).
Med hišno preiskavo je bilo osumljenemu zaseženih še 376 različnih vrst petard.
Zoper osumljenega bodo policisti podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1B, za posest pirotehničnih izdelkov pa bo izveden ukrep v skladu z Zakonom o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih.
nedelja, 11. januar 2015
Igra stotink na slalomu v Adelbodnu Italijanu Grossu
Po odstopu Nemca Felixa Neureutherja (320) je Hirscher (376) prevzel vodstvo v posebni slalomski razvrstitvi.
Igra stotink na slalomu v Adelbodnu Italijanu Grossu
Po odstopu Nemca Felixa Neureutherja (320) je Hirscher (376) prevzel vodstvo v posebni slalomski razvrstitvi.
Cenejše gorivo, to že, ampak prevoz še vedno enako drag
V zadnjem letu so se cene goriva, ki predstavlja visok strošek v strukturi stroškovne cene prevoznikov, občutno znižale. A Robert Sever z GZS opozarja, da cenejše gorivo zaradi stagnacije prevoznin v zadnjih letih in zvišanja ostalih stroškov, med njimi cestnin, vzdrževanja in zavarovanja, ne bo vodilo v znižanje cen prevoznin. V zadnjem letu se je maloprodajna cena dizelskega goriva znižala s 1,376 evra na 1,197 evra. "O zniževanju cen prevoznin zaradi cenejšega goriva ni mogoče govoriti. Seveda pa to ne pomeni, da prevozniki ne čutijo močnega pritiska s strani naročnikov na znižanje cen," je povedal direktor združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever.Panoga prevozništva je sicer po Severjevih pojasnilih v nenehnem pritisku naraščajoče konkurence, v zadnjem času tudi nelojalne konkurence. Prevozniki so zaradi tega prisiljeni zniževati svoje cene, kar pa gre tudi na račun njihovega razvoja in investicij oziroma navsezadnje tudi kakovosti.Panoga je, tako Sever, že nekaj časa pred velikim izzivom nenehne racionalizacije svojega poslovanja, iskanjem inovativnih storitev in potreb po povezovanju. Gre namreč za panogo, ki več kot 90 odstotkov svojega posla opravi v tujini, kjer so konkurenčne razmere neizprosne.V podobnih razmerah se je znašel cestni potniški promet, kjer pa ključno vlogo igra država s svojimi ukrepi. Kot pravi Sever, jih letos čaka pomemben razpis podelitve novih koncesij za izvajanje gospodarske javne službe javnega potniškega prometa, v združenju čakajo tudi na odločitve o integriranem javnem potniškem prometu.
nedelja, 9. november 2014
Ferrari Enzo za slabih 300 tisoč evrov
Prodaja se Ferrarijev super športnik, za katerega lastnik želi 376 tisoč dolarjev.
Super cena, a potrebno bo konkretno popravilo.
četrtek, 6. november 2014
Kdo pri nas sploh ve, koliko delajo zdravniki?
Po sledeh podatka o 376 urah opravljenega mesečnega dela zdravnice iz Ljubljane
petek, 31. oktober 2014
Bosanski nogometni rekorder končal športno pot
V nekdanji Jugoslaviji rojeni nogometni napadalec Aleksandar Đurić, ki je največji pečat pustil v Singapurju, je pri 44 letih končal kariero. Đurić je samo v singapurski ligi dosegel 376 zadetkov (330 v S-league, 46 v pokalu), kar je med še aktivnimi nogometaši rekordni dosežek za eno ligo. Đurić, ki je igral tudi na Švedskem, Madžarskem, Kitajskem in v Avstraliji, je pri 37 letih prvič zaigral tudi za singapursko izbrano vrsto in zanjo na 53 tekmah dosegel 24 golov ter ji pomagal do dveh naslovov južnoazijskega prvaka.Velja omeniti, da je bil Đurić v mladih letih nadarjen kanuist na mirnih vodah, med drugim je bil jugoslovanski mladinski prvak pri 15 letih, pri 17 pa je veljal za svetovno številko osem mirnovodaškega športa.Leta 1992 ga je takrat novoustanovljeni olimpijski komite BiH - kljub temu, da zaradi vojne ni treniral dve leti - povabil k tekmovanju na OI v Barceloni 1992, in sicer v kanuistični disciplini C-1 na 500 m. Pot do tja pa je bila precej pestra. Olimpijski komite ni imel sredstev za plačilo potovanja v Barcelono, tako da je Đuriću pomagal avtoštop, sprva do Avstrije, kjer pa so ga na meji zavrnili zaradi neveljavnega potnega lista.Po pomoči olimpijskega komiteja je nato iz Ljubljane le poletel na prizorišče OI, kjer je bil eden izmed desetih športnikov, ki so kot prvi na OI zastopali BiH. Z izposojeno opremo italijanske in španske reprezentance je tekmovanje končal v repasažu. Po OI se je znova posvetil nogometni karieri, v kateri je bil na začetku vratar, nato pa igral tudi kot vezist.
torek, 23. september 2014
Novi mercedes C63 AMG s 510 konji
Iz Mercedesa potrjujejo, da bo nov C63 AMG opremljen z istim motorjem kot AMG GT, a bo poleg surove moči navduševal tudi z nizkim povprečjem porabe. Torej, C63 AMG bo v novi obleki poganjal štirilitrski V8-motor z dvojno turbino, ki bo razvijal 376 kW (510 KM) in 700 Nm navora, na 100 prevoženih kilometrov pa naj bi porabil le 8,2 litra goriva. To prodajajo kot tovarniški podatek. Motor bo povezan s sedemstopenjskim menjalnikom 7G-TRONIC.
AMG je v zadnjih desetletjih prodal okrog 40 tisoč primerkov tega avtomobila z različnimi oznakami (C 63 AMG, C 55 AMG, C 32 AMG, C 43 AMG, C 36 AMG, 190 E 2,3–16, 190 E 2,5–16 in 190 E 3,2 AMG), samo leta 2008 so jih sestavili in prodali nekaj čez osem tisoč. Najnovejša generacija bo v limuzinski in karavanski izvedbi predstavljena v naslednjih dneh.
torek, 15. julij 2014
Evropski poslanci potrdili Junckerja na čelo komisije
Evropski poslanci so na današnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja pričakovano potrdili za novega predsednika Evropske komisije. Zanj so pričakovano glasovali prepričljivo - s 422 glasovi za, potreboval jih je najmanj 376, in 250 proti. Izid glasovanja je prebral predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je obenem spomnil, da smo danes priča zgodovinskemu dogodku, saj je Evropski parlament tokrat prvič resnično volil predsednika Evropske komisije in ne le potrjeval že prej sprejete odločitve voditeljev držav članic EU. Junckerju je obenem čestital in mu zaželel veliko uspeha. Glasovanje je bilo sicer tajno. Evroskeptični poslanci so to dejstvo v današnji razpravi glasno kritizirali kot še en hud udarec demokraciji, saj da bi morali izvoljeni predstavniki ljudi glasovati javno in prevzeti odgovornost za svoj glas. V svojem nastopu pred glasovanjem je Juncker poslancem sicer obljubil, da bo bolj socialno ozaveščen, manj birokratski ter bo Evropi z naložbami in reindustrializacijo zagotovil rast, konkurenčnost in delovna mesta. Nastopil je zelo proevropsko, s poudarjanjem velikih očetov Evrope "Delorsa, Miterranda in Kohla" in tega, da mir, ki so ga dali Evropi, ni samoumeven. Začel je z besedami, da mora EU "danes in v prihodnjih letih odgovoriti na močna sporočila", ki so ji jih na majskih volitvah poslali državljani. Glavno sporočilo programa "Agenda za delovna mesta, rast in demokratično spremembo", ki ga je razgrnil pred poslanci, je bilo, da status quo ni edina možnost ter da unija potrebuje temeljite reforme. Na prvem mestu prioritet je izpostavil rast, konkurenčnost in delovna mesta. A kot je poudaril, si konkurenčnosti ne zagotoviš, če se odrečeš socialni varnosti in blaginji. "Ne smemo pozabiti, da mora gospodarstvo služiti ljudem, in ne obratno," je poudaril in zatrdil, da je zagovornik socialnega tržnega gospodarstva, ki dela v dobro ljudi.
Za rast so nujne pametne in dolgoročne naložbe, je obenem večkrat izpostavil Juncker in med drugim napovedal ambiciozen, 300 milijard vreden investicijski paket, ki bo dal EU nov zagon. Kot nujno vidi tudi reindustrializacijo Evrope - njegov cilj je, da bi industrija znova predstavljala vsaj 20 odstotkov BDP.
Junckerjeva agenda ima na papirju deset točk - med njimi so npr. še izgradnja enotnega digitalnega evropskega trga in energetske unije, ki bo številka ena pri rabi obnovljivih virov, "poglobljena in pravičnejša" gospodarska in monetarna unija z bolj demokratičnim nadomestkom sedanje trojke, zmanjšanje birokracije v EU in bolj učinkovito izvajanje načela subsidiarnosti.
Največ aplavza je požel, ko se je zavzel za več evropske solidarnosti pri soočanju z valom prebežnikov, saj je to problem vse Evrope in ne le držav, kot so Italija, Grčija in Malta. Najglasnejše žvižge s strani evroskeptikov pa je dobil, ko je vztrajal, da "evro ščiti Evropo" in da "je prosto gibanje delavcev v EU priložnost in ne grožnja". Obljub je bilo sicer danes še veliko - posebno komisarsko mesto za področje temeljnih pravic in vrednot, okrepljen boj proti davčnim utajam in pranju denarja, odločno ukrepanje proti vsakršni diskriminaciji, obvezen in javen register lobistov v EU in druge. Glede širitve je napovedal, da se do leta 2019 EU ne bo pridružila nobena nova članica, glede skupne zunanje politike pa, da mora postati močnejša. Sledila je razprava poslancev, ki je potekala v skladu s pričakovanji. Manfred Weber je v imenu Junckerjeve konservativne Evropske ljudske stranke poudarjal, da "je danes velik dan za Evropo" in da je Juncker "pravi človek ob pravem času". Tudi Gianni Pittella v imenu socialdemokratov, druge najmočnejše skupine, je izrazil podporo Junckerju, čeprav ga je obenem opozoril, da mu ne izročajo "praznega čeka" in da mu bodo gledali pod prste. Povsem nasprotno sta nastopila Britanec Nigel Farage v imenu evroskeptične skupine EFDD in Francozinja Marine Le Pen v imenu nepovezanih poslancev. "Če je to za vas evropska demokracija v akciji, potem bi morali res še enkrat dobro premisliti," je poudaril Farage. "Govorijo nam, naj volimo, a imamo samo enega kandidata. To spominja na sovjetske čase," je nadaljeval. Še ostrejša je bila Le Penova, ki je Junckerja uvrstila med "staromodno elito, obsedeno s statusom quo" in "pripravljeno na vsak umazan kompromis". "Nimate nobene pravice, da vodite življenja naših ljudi, imate ogromne, a nelegitimne pristojnosti," je očitala Junckerju in nadaljevala, da bo prinesel ljudem le še več nesreče. Kot je zatrdila, se bodo "patrioti" odločno borili proti "vaši federalistični utopiji in obsesiji z ubijanjem nacionalne države". Juncker se ji je v odzivu na te besede zahvalil, da ne bo glasovala zanj, saj noče podpore nekoga, "ki zavrača, sovraži, izloča". Junckerjeva naloga zdaj bo sestava komisarske ekipe, ki naj bi jo parlament potrjeval oktobra. Za komisarska mesta se bije trd boj. Mesto komisarja za gospodarske in monetarne zadeve naj bi že bil obljubljen socialdemokratom. Velik izziv bo tudi, kako dobiti vsaj deset komisark, kar zahtevajo mnogi, saj države predlagajo večinoma moške.
Evropski poslanci potrdili Junckerja na čelo komisije
Evropski poslanci so na današnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja pričakovano potrdili za novega predsednika Evropske komisije. Zanj so glasovali prepričljivo, s 422 glasovi za, 250 proti, 47 vzdržanimi in 10 neveljavnimi. Potreboval je najmanj absolutno večino 376 od 751 glasov.
Odločajo o politični usodi Junckerja
Osrednja pozornost evropskih poslancev, ki so se v ponedeljek zbrali na drugem plenarnem zasedanju novega sklica Evropskega parlamenta, bo danes namenjena Luksemburžanu Jean-Claudu Junckerju. Ta bo poslancem predstavil načrt dela Evropske komisije za prihodnjih pet let, oni pa bodo nato glasovali, ali naj postane nov predsednik komisije. Juncker je bil kandidat Evropske ljudske stranke za predsednika komisije v kampanji za evropske volitve. EPP je na volitvah zmagala, nakar so Junckerja na vrhu konec junija za kandidata potrdili voditelji držav članic. Razprava pred in na vrhu je bila sicer zelo vroča in Juncker ni bil potrjen s soglasjem, saj sta bila do konca proti britanski in madžarski premier David Cameron in Viktor Orban. Za imenovanje za predsednika komisije Juncker sedaj potrebuje še absolutno večino v Evropskem parlamentu, torej najmanj 376 od 751 glasov. Glasovanje bo tajno. Podporo parlamenta ima načeloma zagotovljena, saj naj bi zanj glasovali če že ne vsi, pa vsaj velika večina poslancev štirih tradicionalno proevropskih strank - EPP, socialdemokratov, liberalcev in Zelenih. Sicer pa je na dnevnem redu plenarke danes še nekaj drugih točk. Za popoldne je med drugim predvidena razprava z evropskim komisarjem za trgovino Karlom de Guchtom o napredku pogajanj z ZDA za sklenitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva (TTIP).
četrtek, 19. junij 2014
Chevrolet Camaro Z/28 na stezi
Malce bolj podrobno spoznajte Chevrolet Camara, ki ima pod pokrovom
sedemlitrski V8 motor s 376 kilovati moči.
torek, 27. maj 2014
Nafti derivati so se podražili
Naftni derivati so se opolnoči podražili. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva se je zvišala za 1,3 centa, tako je treba odslej za liter odšteti 1,483 oz. 1,376 evra. Za liter 100-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 1,521 evra, kar je 0,3 centa več kot doslej.
Zvišala se je tudi cena kurilnega olja, in sicer za 1,4 centa na 1,020 evra.
Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju ce...Keep on reading: Nafti derivati so se podražili
Najbolj prodajani bencin in dizel sta spet dražja
Naftni derivati so se opolnoči podražili. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva se je zvišala za 1,3 centa, tako je treba odslej za liter odšteti 1,483 oz. 1,376 evra. Za liter 100-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 1,521 evra, kar je 0,3 centa več kot doslej. Zvišala se je tudi cena kurilnega olja,
Gorivo spet dražje
Naftni derivati so se opolnoči podražili. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva se je zvišala za 1,3 centa, tako je treba odslej za liter odšteti 1,483 oz. 1,376 evra. Za liter 100-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 1,521 evra, kar je 0,3 centa več kot doslej. Zvišala se je tudi cena kurilnega olja, in sicer za 1,4 centa na 1,020 evra.
Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.
Tankanje spet dražje - Ljubljana
Naftni derivati so se opolnoči podražili. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva se je zvišala za 1,3 centa, tako je treba odslej za liter odšteti 1,483 oz. 1,376 evra. Za liter 100-oktanskega bencina je treba po nove ...