Iskanje: Kontler
četrtek, 6. april 2023
Znanstveno novinarstvo jo je odpeljalo v svet
Nagrado IAS za življenjsko delo na področju promocije inženirstva in znanosti je prejela Delova novinarka Jasna Kontler Salamon.
torek, 14. februar 2023
Še vedno rada živim, ker imam lepo življenje
Antonija Kontler je nasmejana gospa, polna energije, ki živi sama, igra tarok in se redno srečuje z upokojenimi kolegi učitelji.
nedelja, 12. junij 2022
Slovensko ljudsko pravljico Kralj Vrba je zapisal jo Anton Hren, pod psevdonimom Kontler in Kompoljski, v Narodnih pravljicah iz Prekmurja, ki jih je v dveh delih (1923 in 1928) založil »Učiteljski dom« v Mariboru.
The post Slovenska ljudska pravljica: Kralj Vrba appeared first on Slovenec.
nedelja, 10. april 2022
Olje mladosti je slovenska prekmurska ljudska pravljica, ki govori o treh bratih, ki so šli iskat čarobno olje mladosti, da bi z njim pomladili očeta. Zapisal jo je Julij Kontler iz Beltincev.
The post Slovenska ljudska pravljica: Olje mladosti appeared first on Slovenec.
četrtek, 28. oktober 2021
Zamujene priložnosti
Jasna Kontler Salamon v komentarju o delu z nadarjenimi.
petek, 12. marec 2021
Ima 98 let, a še vedno prebira Novice
Mariborčanka Antonija Kontler ima recept za dolgo življenje: sedeti v gugalniku, se zibati in uživati na sončku ne zadostuje.
torek, 11. februar 2020
Znanost ne sme izviseti še enkrat
Jasna Kontler Salamon o znanstvenem zakonu po odstopu vlade
ponedeljek, 15. april 2019
V Ljubljani predstavitev knjige Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka?
V Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani bodo danes predstavili knjigo Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka? Avtorja knjige, ki je v sodelovanju s centrom InnoRenew CoE izšla pri Založbi Univerze na Primorskem, sta Franci Demšar in Jasna Kontler-Salamon.
torek, 21. april 2015
Hommage patru Ivanu Tomažiču, graditelju Korotana
Ob prvi obletnici smrti je pri založbi Modrijan izšla knjiga Jasne Kontler – Salamon "Za resnico do zadnjega diha: Pater Ivan Tomažič, ustanovitelj Korotana"...
sobota, 4. april 2015
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 4. aprila (STA) – Pri Knjižni zadrugi so izdali delo Vinka Möderndorferja Igre, drama in burka, pri Modrijanu pa knjigo Jasne Kontler – Salomon Za resnico do zadnjega diha. Založba Miš je izdala slikanico Reeve Lindbergh na temo demence z naslovom Babica moja pogosta pozabi, slovenski pesnik Kobrowsky pa je pri svojem zavodu Mundilfari izdal pesmi Než’na poezija.
IGRE, DRAMA, BURKA – NEKAJ ZBRANIH DRAMSKIH DEL IZPOD MÖDERNDORFERJEVEGA PERESA
V Möderndorferjevi knjigi so zbrana žanrsko različna dramska besedila. Knjigo uvaja igra Jaz Batman, v kateri dramatik obravnava problematiko nasilja v osnovni šoli. Tudi v drugi igri Tunel Möderndorfer spregovori o nasilju. Protagonisti so osamljeni najstniki, ki se vsak dan srečujejo v tunelu. V dramskem tekstu Drama lahko bralec v večinoma humornem zapisu spremlja delovanje t.i. šole oziroma tečaja za gledališko udejstvovanje. Drama se ukvarja z vprašanjem igre in resničnosti, laži in resnice. V besedilu se skriva kritika sodobne kapitalistične družbe, ki celo človeške sanje izrabi za donosen posel. Zadnje delo Zmenek pa je čista burka.
Vinko Möderndorfer (1958) velja za enega najbolj plodovitih sodobnih slovenskih literarnih, gledaliških in filmskih ustvarjalcev. Po končani akademiji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) je začel delovati v slovenskih gledališčih. Podpisal se je pod okoli 100 režij. Deluje tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser ter piše literaturo za otroke in odrasle. Objavil je več kot ducat pesniških zbirk, skoraj toliko romanov, okoli 30 dramskih del, je tudi avtor esejev. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad.
ZA RESNICO DO ZADNJEGA DIHA – KNJIGA, KI RAZKRIVA ZGODBO KOROTANA IN NJEGOVEGA USTANOVITELJA PATRA IVANA TOMAŽIČA
Knjiga Za resnico do zadnjega diha predstavlja življenje in delo klaretinskega patra Ivana Tomažiča, ki je na Dunaju pustil neizbrisen pečat s postavitvijo študentskega doma Korotan. Zamislil si ga je kot trajno podporo koroškim in drugim slovenskim študentom na Dunaju. Ko se je poslovil od njega, ga je predal celovški Mohorjevi družbi. Ta je sicer s pogodbo zagotovila izpolnitev Tomažičevega poslanstva, a je pozneje začela dom prenavljati in ga spreminjati v hotel, jeseni leta 2009 pa ga je prodala slovenski državi. Z zgodbo p. Tomažiča in Korotana se je avtorica seznanila od blizu, v pogovorih z njenimi glavnimi akterji in na osnovi pisnih dokumentov.
Jasna Kontler – Salamon (1952) je novinarka in publicistka. Delala je na Valu 202, Radiu Maribor, Večeru in Delu. Za svoje delo je prejela več priznanj, med njimi nagrado Društva novinarjev Slovenije za izjemne novinarske dosežke. Od leta 1988 deluje v znanstveni redakciji Dela.
BABICA MOJA POGOSTA POZABI – PRISRČNA SLIKANICA NA TEMO DEMENCE
Slikanico v verzih je hči slovitega ameriškega letalca Charlesa Lindbergha napisala na podlagi osebnih izkušenj, ko sta z majhnim sinom skrbela za mamo v njenih poslednji letih življenja. Primerna je za predšolske otroke in družinsko branje. Otrokom približa ljudi z demenco in jim na primeru Anžeta pokaže, kako je treba ravnati z njimi. Prav posebna vez med babico z demenco in njenim ljubečim vnukom je ilustrirana z vodenimi barvicami, s katerimi je ilustratorki Kathryn Brown uspelo ujeti tudi ljubezen med njima. Slikanica prinaša zgodbo o Anžetovi babici, ki pogosto pozablja preproste stvari. A Anžetu to ni mar, rad jo ima in ji pomaga, tudi ko večkrat kaj vpraša. Besedilo za slikanico je poslovenila Tina Bilban.
NEŽ’NA POEZIJA – NEŽNE PESMI KOBROWSKEGA, NAMENJENE NEŽI
Pesnik Kobrowsky, ki se je prvič predstavil leta 2011 s knjigo Najprej semza slišal pr denje, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, se je tokrat lotil drugačne teme – ljubezni. Za branje njegove poezije je treba po besedah urednika Zdravka Duše preklopiti možgane in jih prisiliti v drugačno branje, kot smo ga vajeni sicer. Kljub nenavadni vezavi besed oziroma črk, pri čemer se kaže avtorjeva želja po radikalizaciji poezije, so pesmi ritmizirane, ob čemer so verzi večinoma rimani. Ilustracije za knjigo, ki ne opeva ljubezni, le poje o njej, je prispevala slikarka Urška Kozak. Ilustracije ne slikajo pesmi, ampak skozi prizore govorijo o pesnikovem notranjem svetu in njegovih občutjih.
sreda, 21. december 2011
Nikar med raziskovalce!
Dr. Darko Štrajn, raziskovalec Pedagoškega inštituta meni, da je sedanji položaj v omenjenem inštitutu in njemu podobnih porazen, zato mladim svetuje, naj se nikar ne podajo med raziskovalce! Janja Kontler - Salamon v Delo v članku z naslovom Nikar med raziskovalce piše, da je bilo mogoče njegov alarmnanti poziv slišati v okviru delavnice o položaju raziskovalne dejavnosti, ki je potekala na zasedeni ljubljanski filozofski fakulteti.