Zdenko Kos: Goljuf svetovnega formata, ki ga išče InterpolOrgani pregona in pravosodja so že dolgo seznanjeni s prevarami Zdenka Kosa, znano pa jim je tudi, da živi v Veliki Britaniji. A možakar stoterih imen se že od konca devetdesetih z Otoka roga oškodovancem na sončni strani Alp ... Aleksander Prpić iz Logatca je konec oktobra 2011 na bolha.com zasledil oglas za nova in rabljena vozila znamke BMW s strani podjetja Automarket Europe s sedežem v Londonu, ki je vozila prodajalo po tovarniški ceni. Prek svojega podjetja, ki se ukvarja predvsem s prodajo in montažo garažnih vrat, pa tudi s prodajo vozil, je vzpostavil kontakt z Alexandrom Müllerjem, zastopnikom omenjene londonske družbe.
Kdo ščiti hrbet Zdenku Kosu, ki ga na Interpolovem seznamu iskanih kriminalcev gledamo že več kot desetletje?
Z Müllerjem se je Prpić v Londonu prvič srečal 6. decembra 2011, posla pa nista sklenila, saj je Müller zahteval 20.000 evrov akontacije, na podlagi katere bi bila nato sklenjena pogodba, v kar pa Prpić sprva ni privolil. Da je s poslom vse v redu, je Prpića prepričal prijatelj Damjan Oblak, s katerim sta 25. januarja znova poletela v London in se srečala Müllerjem.
Podpisali so slaba 2 milijona evrov težko konsignacijsko pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri prodaji vozil na slovenskem in hrvaškem trgu. Po dogovoru bi moral Prpić na Otoku odpreti svoj transakcijski račun in nanj kot garancijo položiti 20.000 evrov, tega pa ni bilo mogoče storiti, saj je bil pogoj za to bivališče v Veliki Britaniji. Müller je nato Prpića prepričal, da mu bo potrebne dokumente za odprtje bančnega računa pridobil v mestni hiši, 20.000 evrov pa je vzel rekoč, da jih bo za čas urejanja papirjev spravil v dnevno-nočni trezor. Kot garancijo je Prpiću v roke stisnil dva čeka v skupni vrednosti 213.500 funtov (skoraj 290.000 evrov) za manipulativne stroške, prevoz in prenočišče, v mestni hiši pa se je skozi stranska vrata nekako izgubil v neznano.
Prpić in Müller sta se po tem prek telefona in elektronske pošte še dogovarjala glede dostave avtomobilov oziroma vračila predplačila, a se kaj pametnega nista zmenila, saj je Müllerju vedno »kaj prišlo vmes«. Kmalu se je izkazalo, da sta čeka nekrita in da se za imenom Alexander Müller skriva Zdenko Kos, goljuf svetovnega formata, rojen leta 1955 v Ljubljani. Slovenski pravosodni organi Kosa brez uspeha lovijo že vrsto let, njegov črno-beli portret krasi Interpolov seznam iskanih kriminalcev že več kot desetletje. Oktobra 2013 je bil v opisani zadevi na vrhniškem okrajnem sodišču zaradi goljufije v odsotnosti obsojen na leto in tri mesece pogojnega zapora s preizkusno dobo treh let ter vračilo škode na Prpićev račun, sodbo pa je pozneje potrdilo tudi višje sodišče. Odveč je najbrž pripisati, pa kljub vsemu: naš sogovornik denarja do danes še ni videl, Kos pa ne slovenskega zapora.
Hvalil se je, da pozna Janšo
Za pojasnila smo se obrnili tudi na Kosa in Nosanovo, a so »telefoni zvonili v prazno«, odziv policije in sodišča pa bomo objavili v eni od prihodnjih številk.
»Ko sem pred kakšnima dvema letoma v spletni iskalnik vtipkal svoje ime, sem imel stalno prebivališče prijavljeno v Londonu. Uporablja moje dokumente, ukradel mi je identiteto in prepričan sem, da je milo rečeno 'nategnil' tudi nekega Nemca z imenom Alexander Müller,« pravi Prpić. Po »nategu« pa je po pripovedovanju Prpića skrivnostno izginila tudi »gospa z Bolhe«, ki ga je pravzaprav vpeljala v posel: »Gre za Tanjo Nosan iz Maribora. Dejala mi je, da tega gospoda osebno pozna, da me bo priporočila kot dobrega poslovneža, gor, dol ... nič nisem posumil. Pa še to: hodila je k moji soprogi v kozmetični salon. Ko je Nosanova dala odpoved na Bolhi, so izginili tudi Kosovi oglasi. Sem pa pred kakšnim letom na slovenskih spletnih straneh še zasledil njegove oglase.«
»Nimam pojma, kdo vse ga ščiti. Sam sem se nekoč veliko bavil z avtomobili in vse številke šasij Kosovih beemvejev so obstajale v tovarni v Nemčiji. Se pravi, ima tudi tam nekoga. Eden od kriminalistov mi je v preiskavi dejal, da sem eden redkih, ki v takšnih primerih poda prijavo. Ljudem je nerodno, ko dajo jurja ali dva in ostanejo praznih rok. Si mislijo, kaj se bom brukal. Zato bi pa rad, da zgodba pride v časopis, da se opogumi oziroma oglasi še kakšen od morebitnih oškodovancev,« še pravi Prpić. Kosu pa je verjel tudi zato, ker se je hvalil, da pozna vplivne ljudi, da je dober prijatelj Janeza Janše, ki si je ravno takrat zaradi politične nepismenosti Zorana Jankovića v drugo utiral pot na oblast: »Govoril je, hvala bogu, da imamo v Sloveniji Janšo, sicer bi že davno šlo vse k vragu. Hvalil se je tudi, da mu je zrihtal volva. Sicer me briga, kaj vozi Janša, sem pa na to dejstvo postal pozoren ob izbruhu afere ...«