Ministrstvo za kulturo objavilo obširen dokument o medijski krajini, panoga ni rastočaLjubljana, 15. aprila (STA) – Slovenska medijska krajina ni ravno zgled za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, prav tako ni zelo zdrava, stabilna in rastoča gospodarska panoga, ugotavlja generalna direktorica direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Ženja Leiler Kos v dokumentu, ki je zbral podatke o medijih od leta 2007 in pomeni začetek razprave o prihodnosti medijske krajine.
Ministrstvo je danes namreč objavilo Pregled medijske krajine v Sloveniji, ki na podlagi javno dostopnih podatkov iz različnih javnih evidenc, letnih poročil in raziskav združuje ključne podatke za razumevanje medijskega prostora v Sloveniji in pomeni oporo za snovalce nove medijske zakonodaje, ki je v pripravi.
Število medijev je naraščalo, prihodki mnogih so padali
Podatki med drugim kažejo, da je število medijev, vpisanih v razvid medijev, od leta 2007 vsako leto naraščalo. Leta 2007 jih je bilo vpisanih 1230, leta 2013 pa 1787. Od tega je bilo vsa leta največ tiskanih medijev, najmanj pa televizijskih. Lani je bilo tako v razvid medijev vpisanih 108 televizijskih, 116 radijskih, 412 elektronskih in 1151 tiskanih medijev.
V letu 2012 je bilo tako v časopisni dejavnosti 1253 zaposlenih, v radijski 739, v televizijski dejavnosti pa 1859. Od tega je bilo 512 časopisnih novinarjev, 266 radijskih, 412 televizijskih, 120 pa jih je delalo za revije in drugo periodiko. V razvid samostojnih novinarjev je bilo konec leta 2013 vpisanih 245 oseb.
Za obdobje 2007-2012 podatki kažejo kar 19-odstotno zmanjšanje zaposlenosti v dejavnosti izdajanja časopisov, v radijski in televizijski dejavnosti je trend boljši, zaposlenost se je v nekaterih letih celo zviševala.
Tudi prihodki izdajanja časopisov padajo. Leta 2008 so skupni prihodki za 50 gospodarskih družb dosegli višino 180.238.243 evrov, leta 2012 pa 129.901.352 evrov. Medtem pa podatki za 143 gospodarskih družb radijske in televizijske dejavnosti kažejo porast prihodkov v zadnjih letih. Po letu 2008 so nekoliko upadli, zato pa so z leta 2011, ko so znašali 58.275.744 evrov, v letu 2012 narasli na 75.336.772 evrov.
Pri večini tiskanih dnevnikov je naklada upadla v povprečju za 25 odstotkov na leto. Med dnevniki Delo, Dnevnik, Večer, Slovenske novice in Finance je največji upad zaznati pri Delu in Večeru, kjer je indeks naklade v letu 2012 glede na leto 2007 komaj 68. Najvišjo naklado so imele v letu 2012 Slovenske novice (71.433). Te imajo med omenjenimi dnevniki še vedno največji tržni delež, sledijo Delo, Dnevnik in Večer, najmanjšega imajo Finance.
Nekoliko manj so upadali prihodki izdajateljev splošno-informativnih tiskanih dnevnikov, saj je promet v zajetem obdobju padel v povprečju zgolj za 18 odstotkov, največ pri Delu in Večeru, ki sta imela v letu 2012 tudi negativen poslovni izid. A upadli so tudi dohodki izdajatelja brezplačnika Žurnal media, zato je mogoče sklepati, da je v letu 2012 prišlo do večjega krčenja oglaševalskega kolača za te medije, navaja dokument.
Po podatkih Mediane IBO so se bruto prihodki od oglaševanja v Sloveniji v obdobju 2008-2013 sicer zvišali s 522 na 760 milijonov evrov.
Med elektronskimi publikacijami največji doseg v letih 2009-2013 beleži spletna stran 24ur.com, sledita siol.net in bolha.com. Tudi najbolj brana je stran 24ur.com.
Največjo poslušanost imajo Radio 1 (13,5 odstotka), Val 202 (11,4 odstotka) in Prvi program Radia Slovenija (8,7 odstotka). Najbolj gledani televizijski program pa je bil lani POP TV (23,33 odstotka), prvi program RTV Slovenija (17,26 odstotka) in Kanal A (11,14 odstotka).
Ministrstvo za kulturo vsako leto razpiše javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Od leta 2006 so za to namenili skoraj 26 milijonov evrov, od tega lani 1,78 milijona evrov. Med leti 2006 in 2012 je največ sredstev za sofinanciranje programskih vsebin prejela družba Večer (436.716 evrov), sledijo pa Podjetje za informiranje (414.988 evrov), Nova obzorja (403.864 evrov), Delo (389.488 evrov), Nova revija (285.320 evrov) in Dnevnik (215.540 evrov).
Največ sredstev za sofinanciranje programskih vsebin posebnega pomena je v tem času prejela družba Tele 59 (1,15 milijona evrov).
Medijski trg razdeljen, obvladujejo ga monopoli
Danes slovenski medijski trg obvladuje le peščica lastnikov, obstoj medijskih monopolov pa avtomatično pomeni tudi odločilen vpliv na razporeditev oglaševalskega denarja in na distribucijo medijev. Ti monopoli so seveda lahko nastali le kot interesna sprega politike in kapitala, piše generalna direktorica.
In dodaja, da ni čudno, da vse pogosteje slišimo zahtevo po reformi medijev, pa tudi obtožbo, da so danes slovenski novinarji vse manj “kričeči psi čuvaji” in vse bolj “prikupni psički politike in kapitala”. V vse večjem delu pa so predvsem vse bolj prekerci.
Država lahko po njenih besedah le postavi takšne zakonske okvire, ki bodo omogočali svoboden ter vsebinsko čim pluralnejši in kulturno raznolik razvoj medijskega prostora. Na trg pa lahko država z državnimi pomočmi poseže le zaradi podpore tistim vsebinam, ki so v javnem interesu, a jih trg ne uspe zagotoviti sam.
Pri tem poudarja, da je definicija javnega interesa v veljavnem zakonu preživeta, podeljevanju državnih pomoči medijem pa neustrezno. Svojevrstna anomalija je namreč, da Slovenija državno pomoč namenja celo tistim izdajateljem medijev, ki beležijo dobičke.
Obeta se celovita prenova medijske zakonodaje
Kompleksnost slovenskega medijskega prostora, njegova zgodovinska prtljaga, netransparentno lastništvo, monopoli in strukturne težave po mnenju Leiler Kosove niso nerešljivi problemi. Zahtevali pa bodo veliko napora tako samih medijev, sposobnost samoomejevanja političnih interesov in kritično maso medijskih potrošnikov.
Dokument tako napovedujejo celovito prenovo oziroma posodobitev medijske zakonodaje, s katero bodo med drugim posegli tudi v definicijo medija in javnega interesa v medijih, podeljevanje državnih pomoči medijem, vprašanje obstoječe nezdružljive dejavnosti v medijih, regulacije programskih mrež, definicije statusov programov posebnega pomena ter določitev obveznosti programskih kvot.
Vprašati se je treba, ali je še smiselno vztrajati pri določanju obveznih dnevnih kvot zahtevanih programskih vsebin lastne produkcije, slovenske glasbe in letnih kvot produkcije slovenskih avdiovizualnih del, saj da niso prinesle želenih učinkov, navaja dokument.
V novem zakonu o medijih bo posebna pozornost namenjena novinarski avtonomiji. Predpogoj zanjo pa temelji na urejenem delovnopravnem in socialnem položaju novinarjev. Splošni cilj na področju medijev se nanaša tudi na umestitev Slovenije na lestvici novinarske svobode med prvih 20 držav do leta 2017.
Novi zakon tudi o RTV
Načrtujejo tudi novi zakon o RTV Slovenija, v okviru katerega nameravajo javne službe določiti večjo pokritost regionalnih in lokalnih informativnih vsebin, ki jih sedaj pripravljajo programi posebnega pomena. V RTV Slovenija vidijo tudi potencial odločnejšega akterja pri povečanju avdiovizualnega trga in trga avdiovizualnih medijskih storitev. Preveriti pa bi bilo treba tudi možnost, da RTV Slovenija ustanovi svoje gospodarsko podjetje, na katerega bi prenesel pristojnosti in lastna sredstva za (ko)produkcijo avdiovizualnih in kinematografskih del, je še zapisano v dokumentu.