Iskanje: bolha.com
ponedeljek, 22. december 2014
Top ali flop: Bolha.com
Bolha.com je končno predstavila mobilno aplikacijo, s katero se uporabnikom na pametnih telefonih olajša brskanje po ponudbi. Aplikacija je na voljo brezplačno za vse uporabnike naprav iOS in Android OS.
ponedeljek, 10. november 2014
Bolha.com po 15 letih največji spletni oglasnik
Spletni oglasnik je po podatkih MOSS tretje najbolj obiskano spletno mesto v Sloveniji.
petek, 10. oktober 2014
Podeljene nagrade Netko 2014: agencija leta je ENKI
Sinoči je na Gospodarski zbornici Slovenije potekala slavnostna podelitev nagrade Netko 2014. Nagrada je bila podeljena v 6 kategorijah. Agencija leta je že tretjič zapored ENKI, glas ljudstva pa je odločil, da je najboljša spletna stran Bolha.com.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so podelili letošnje slovenske spletne oskarje, nagrade netko za najboljše spletne digitalne projekte. Netka sta poleg zmagovalcev v šestih kategorijah dobili še agencija leta - to je postala agencija Enki, najboljša spletna stran po izboru uporabnikov pa je bolha.com.
preberi več
četrtek, 9. oktober 2014
Pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so podelili letošnje slovenske spletne oskarje, netke za najboljše spletne digitalne projekte. Netka sta poleg zmagovalcev v šestih kategorijah dobili še agencija leta Enki, najboljša spletna stran po izboru uporabnikov pa je bolha.com.
Nagrado v kategoriji Digitalni izvor, ki je bila letos predstavljena prvič, je ...
Podeljene letošnje nagrade netko
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so podelili letošnje slovenske spletne oskarje, nagrade netko za najboljše spletne digitalne projekte. Netka sta poleg zmagovalcev v šestih kategorijah dobili še agencija leta - to je postala agencija Enki, najboljša spletna stran po izboru uporabnikov pa je bolha.com.
sreda, 27. avgust 2014
Naprodaj “naprava” za podaljševanje vratu
Na spletnem oglasniku bolha.com se je pred dnevi pojavil zelo bizaren oglas, in sicer za podaljševalnik vratu.
petek, 6. junij 2014
Prvi mož Styrie: Ukinitev Žurnala ni bila spektakularna
Gradec, 6. junija (STA) – Poteza, ki jo je Styria Media Group potegnila v Sloveniji z ukinitvijo Žurnala, Žurnal24 in Žurnal24.si “ni bila tako spektakularna, če pogledate razvoj v zadnjih letih,” je v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA ocenil predsednik uprave Styrie Markus Mair. “Jasno je bilo, da podjetje pod temi pogoji ne more več nadaljevati,” je dejal.
Kot je poudaril Mair, korak, za katerega se je Styria v Sloveniji odločila prejšnji mesec, glede na razvoj poslovanja ni bil tako presenetljiv. Drugih možnosti kot ukinitve pa družba ni imela.
“Alternative, o katerih smo razmišljali, zaradi zahtevnega gospodarskega okolja niso bile uresničljive,” je pojasnjeval prvi mož Styrie. “S Slovenijo in Hrvaško smo aktivni v državah, ki imajo za sabo več let recesije. Kljub temu je poslovanje naših medijev v primerjavi z drugimi dobro in dosegamo pozitivne poslovne izide,” je dejal.
Kot je še poudaril Mair, trenutno Styria v jugovzhodni Evropi ne razmišlja o dodatnem dezinvestiranju. “Razveseljivo je, da smo na hrvaškem in slovenskem trgu na digitalnem področju razvili ogromno moč,” je zaključil.
Sicer pa je v pogovoru prvi mož Styrie napovedal, da se bo po izvedbi varčevalnega programa pri avstrijskih medijih Presse in Wirtschaftsblatt družba v prihodnje znova posvetila prihodnjim projektom. Med temi so nadaljnji razvoj na digitalnem področju v Avstriji in jugovzhodni Evropi, pa tudi ponovni zagon časnika Kleinen Zeitung.
Leta 2013 je koncern ustvaril 401 milijonov evrov prihodkov, kar je le malenkost manj kot v letu poprej. Čisti izid je bil po besedah prvega moža pozitiven in izražen v dvomestnih številkah. Kljub pozitivnim podatkom pa skupina nima razloga za pretirano veselje. “Jasno nam je, da se moramo v prihodnjih letih širiti in predvsem tudi investirati, da dosežemo in trajno zagotovimo zdravo rast podjetja,” je poudaril.
Kar se tiče prihodnosti tiskanih dnevnih časnikov, Mair še dolgo ne vidi njihovega izginotja. “Nisem jasnovidec ali prerok in težko je oceniti, kaj bo čez 15 ali 20 let,” je poudaril. A Styria je po njegovih besedah osredotočena na prihodnost, “ki vključuje tako tiskane kot tudi digitalne in mobilne vsebine”. Kot je še poudaril, Styria v Avstriji s svojimi produkti dosega okoli štiri milijone ljudi.
Styria Media Group je 7. maja sporočila, da se je odločila v Sloveniji prekiniti izdajanje brezplačnih medijev Žurnal, Žurnal24 in Žurnal24.si. Kot so takrat sporočili iz družbe, so jih v to prisilile težavne makroekonomske razmere v Sloveniji. “Odločitev je bila za nas zelo težka. Vendar pa na koncu z ekonomskega vidika žal nismo mogli sprejeti drugačne,” je že takrat pojasnil Mair.
V Styrii so ob tem pojasnili, da njihovo močno prisotnost v Sloveniji še naprej zagotavljajo vodilne digitalne blagovne znamke – to je portal z malimi oglasi bolha.com, portal z oglasi za delovna mesta MojeDelo.com, imajo pa tudi lastniški delež v časniku Dnevnik.
sreda, 7. maj 2014
Styria ukinila Žurnal, obupali tudi nad Večerom?
»Ni nobenih aktivnosti v zvezi z nakupom Večera,« nam je včeraj povedal član uprave družbe Styria Klaus Schweighofer. Avstrijska Styria se po ukinitvi Žurnala sicer ne namerava umakniti s slovenskega trga. Vztrajajo z blagovnima znamkama bolha.com in MojeDelo.com, ki poslujeta z izgubo. Styria ostaja tudi lastnica četrtinskega deleža v časopisu Dnevnik.
Styria v Sloveniji ukinja skupino Žurnal
Ljubljana, 7. maja (STA) – Avstrijska družba Styria Media Group se je odločila prekiniti izdajanje brezplačnikov Žurnal, Žurnal24 in spletne strani Žurnal24.si. Medijski strokovnjaki in društvo novinarjev so zaprtje označili za udarec za slovenski medijski prostor in novinarstvo. Brez dela bo ostalo 53 ljudi.
“Odločitev je bila za nas zelo težka. Vendar pa na koncu z ekonomskega vidika žal nismo mogli sprejeti drugačne,” je pojasnil predsednik uprave družbe Styria Media Group Markus Mair.
S tem korakom se družba v Sloveniji umika s področja brezplačnih medijev in se osredotoča na izgradnjo svojega tržnega položaja na področju digitalnih medijev, so zapisali v sporočilu za javnost.
Pojasnili so, da močno prisotnost Styrie v Sloveniji še naprej zagotavljajo vodilne digitalne blagovne znamke – to je portal z malimi oglasi bolha.com, portal z oglasi za delovna mesta MojeDelo.com, imajo pa tudi lastniški delež v časniku Dnevnik.
Za zaposlene je informacija o ukinitvi presenečenje. Kot so danes za STA povedali nekateri zaposleni, so za to izvedeli v torek zvečer oziroma danes, še pred tedni pa naj bi podjetje nekoga zaposlilo za nedoločen čas.
Zaposleni, ki jih prizadeva ukinitev, naj bi bili do 9. junija na plačanem dopustu, po tem datumu pa naj bi jim začeli teči odpovedni roki.
V Društvu novinarjev Slovenije so odločitev Styrie obžalovali – po njihovem mnenju se morajo lastniki in uprave zavedati, da je le vlaganje v kakovostno novinarstvo dolgoročno vzdržen poslovni model.
Ob tem so poudarili še, da bi od lastnikov pričakovali neprimerno več dostojnosti v postopku ukinjanja medijev. Zaposlene so namreč o odločitvi obvestili, ko je bila ta že izvršeno dejstvo, brez predhodnih opozoril in dialoga o še možnem iskanju rešitev.
Odpuščeni novinarji Žurnala so v sporočilu za javnost zapisali, da so ponosni, da so z majhno ekipo ustvarjali odličen časopis in spletno stran, da so ostali neodvisni in se niso nikomur prodali. “Prepričani smo, da smo si s tem zaslužili zaupanje bralcev. Tudi brezplačnega časopisa ne bi nihče bral, če ne bi bil dober,” so dodali.
Medijski strokovnjaki pa so med drugim poudarili, da zaprtje skupine Žurnal predstavlja znaten udarec za slovensko medijsko krajino, ki bo vplival tudi na ostale časnike. A ob tem so prepričani, da ukinitev brezplačnika v trenutnem gospodarskem okolju ne bi smela biti presenečenje.
“Zavidljivi dosegi Žurnalovih tiskanih in digitalnih izdaj namreč niso bili dovolj glede na trend padanja prihodkov od oglaševanja v slovenskih medijih in glede na relativno majhen delež oglaševalske pogače, ki v Sloveniji pripada tisku,” je za STA pojasnil Igor Vobič s katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Marko Milosavljevič s katedre za novinarstvo pa je poudaril, da le redki brezplačniki v Zahodni Evropi danes še delujejo, še redkejši pa so uspešni. Podobnega mnenja je tudi medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin, ki je model brezplačnikov sicer označila za primer kanibalizacije novinarskega dela.
Družba Žurnal Media je glede na podatke, objavljene na spletni strani Ajpesa, lani ustvarila nekaj več kot pet milijonov evrov prihodkov od prodaje oz. 15,7 odstotka manj kot predlani. Družba je beležila 1,6 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je leta 2012 ta znašala 2,5 milijona evrov, še leto pred tem pa 4,2 milijona evrov. Bilančna izguba je lani znašala nekaj manj kot 41 milijonov evrov.
Začetki družbe Žurnal Media segajo v leto 2003, ko je takratni Tedenski Žurnal začel izdajati tednik Žurnal. Septembra 2007 je družba začela izdajati brezplačni dnevnik Žurnal24 in vzpostavil spletno stran zurnal24.si, istega leta pa so tednik Žurnal preoblikovali v sobotni časnik.
Styria v Sloveniji ukinja Žurnal, Žurnal24 in Žurnal24.si
Ljubljana, 7. maja (STA) – Avstrijska družba Styria Media Group se je odločila v Sloveniji prekiniti izdajanje brezplačnih medijev Žurnal, Žurnal24 in Žurnal24.si. Kot so sporočili iz družbe, so jih v to prisilile težavne makroekonomske razmere v Sloveniji. Za zaposlene pripravljajo socialni načrt – brez dela bo ostalo 53 ljudi.
“Odločitev je bila za nas zelo težka. Vendar pa na koncu z ekonomskega vidika žal nismo mogli sprejeti drugačne,” je pojasnil predsednik uprave družbe Styria Media Group Markus Mair.
S tem korakom se družba v Sloveniji umika s področja brezplačnih medijev in se osredotoča na izgradnjo svojega tržnega položaja na področju digitalnih medijev, so zapisali v sporočilu za javnost.
Pojasnili so, da močno prisotnost Styrie v Sloveniji še naprej zagotavljajo vodilne digitalne blagovne znamke – to je portal z malimi oglasi bolha.com, portal z oglasi za delovna mesta MojeDelo.com, imajo pa tudi lastniški delež v časniku Dnevnik.
Kot so zapisali, je osnova za neodvisno in kakovostno novinarstvo ekonomska uspešnost. “Kljub spoštovanja vrednim številkam o branosti in spletnih dostopih, ki jih imajo Žurnal24 (dnevno 239.000 bralcev), Žurnal (tedensko 319.000 bralcev) in Žurnal24.si (401.000 različnih uporabnikov), doseganje dobičkonosnosti s temi brezplačnimi mediji zaradi trajno šibkega oglaševalskega trga ni mogoče,” so zapisali.
Tudi uvedba alternativnih poslovnih modelov in preusmeritev v plačljivi časopis glede na trenutne gospodarske razmere v Sloveniji po njihovem ni bila več sprejemljiva rešitev.
Slovenija poleg Avstrije in Hrvaške tudi v prihodnje ostaja eden od geografsko ključnih trgov družbe Styria Media Group, so še pojasnili.
Za zaposlene je informacija o ukinitvi presenečenje. Kot so danes za STA povedali nekateri zaposleni, so za to izvedeli v torek zvečer oziroma danes, še pred tedni pa naj bi podjetje nekoga zaposlilo za nedoločen čas.
Zaposleni, ki jih prizadeva ukinitev, naj bi bili do 9. junija na plačanem dopustu, po tem datumu pa naj bi jim začeli teči odpovedni roki.
Kot so naknadno za STA pojasnili v Styrii, bo brez dela ostalo 53 ljudi, podrobnosti o socialnem načrtu pa zaenkrat ne želijo podajati.
Ukinili Žurnal, na cesto več kot 50 ljudi
Avstrijska družba Styria Media Group se je odločila v Sloveniji prekiniti izdajanje brezplačnih medijev Žurnal, Žurnal24 in Žurnal24.si. Kot so sporočili iz družbe, so jih v to prisilile težavne makroekonomske razmere v Sloveniji. Za zaposlene pripravljajo socialni načrt - brez dela bo ostalo 53 ljudi. Za zaposlene je informacija o ukinitvi presenečenje. Kot so danes za STA povedali nekateri zaposleni, so za to izvedeli v torek zvečer oziroma danes, še pred tedni pa naj bi podjetje nekoga zaposlilo za nedoločen čas. Zaposleni, ki jih prizadeva ukinitev, naj bi bili do 9. junija na plačanem dopustu, po tem datumu pa naj bi jim začeli teči odpovedni roki.
Kot so naknadno za STA pojasnili v Styrii, bo brez dela ostalo 53 ljudi, podrobnosti o socialnem načrtu pa zaenkrat ne želijo podajati.
Odgovorni urednik novico izvdel ponoči
Po nekaterih informacijah naj bi odgovorni urednik Matej Košir ponoči izvedel odločitev Avstrijcev, novinarje pa naj bi obvestili danes zjutraj. Kot poroča portal MMC je novinarjem vodstvo dejalo, da obstajajo oglasi do decembra, so pa namignili, da naj bi ukinili tiskano izdajo.
Kot so sporočili iz družbe, so jih v to prisilile težavne makroekonomske razmere v Sloveniji. Za zaposlene pripravljajo socialni načrt. "Odločitev je bila za nas zelo težka. Vendar pa na koncu z ekonomskega vidika žal nismo mogli sprejeti drugačne," je pojasnil predsednik uprave družbe Styria Media Group Markus Mair.
S tem korakom se družba v Sloveniji umika s področja brezplačnih medijev in se osredotoča na izgradnjo svojega tržnega položaja na področju digitalnih medijev, so zapisali v sporočilu za javnost. Pojasnili so, da močno prisotnost Styrie v Sloveniji še naprej zagotavljajo vodilne digitalne blagovne znamke - to je portal z malimi oglasi bolha.com, portal z oglasi za delovna mesta MojeDelo.com, imajo pa tudi lastniški delež v časniku Dnevnik.
Kot so zapisali, je osnova za neodvisno in kakovostno novinarstvo ekonomska uspešnost. "Kljub spoštovanja vrednim številkam o branosti in spletnih dostopih, ki jih imajo Žurnal24 (dnevno 239.000 bralcev), Žurnal (tedensko 319.000 bralcev) in Žurnal24.si (401.000 različnih uporabnikov), doseganje dobičkonosnosti s temi brezplačnimi mediji zaradi trajno šibkega oglaševalskega trga ni mogoče," so zapisali.
Tudi uvedba alternativnih poslovnih modelov in preusmeritev v plačljivi časopis glede na trenutne gospodarske razmere v Sloveniji po njihovem ni bila več sprejemljiva rešitev. Slovenija poleg Avstrije in Hrvaške tudi v prihodnje ostaja eden od geografsko ključnih trgov družbe Styria Media Group, so še pojasnili.
četrtek, 17. april 2014
La Toya prodaja svoje umazane spodnjice
"Kdo bo prvi perverznež" so besede, s katerimi naša pornoigralka na svojem profilu Facebooka promovira oglas na Bolha.com.
torek, 15. april 2014
Ministrstvo za kulturo objavilo obširen dokument o medijski krajini, panoga ni rastoča
Ljubljana, 15. aprila (STA) – Slovenska medijska krajina ni ravno zgled za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, prav tako ni zelo zdrava, stabilna in rastoča gospodarska panoga, ugotavlja generalna direktorica direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Ženja Leiler Kos v dokumentu, ki je zbral podatke o medijih od leta 2007 in pomeni začetek razprave o prihodnosti medijske krajine.
Ministrstvo je danes namreč objavilo Pregled medijske krajine v Sloveniji, ki na podlagi javno dostopnih podatkov iz različnih javnih evidenc, letnih poročil in raziskav združuje ključne podatke za razumevanje medijskega prostora v Sloveniji in pomeni oporo za snovalce nove medijske zakonodaje, ki je v pripravi.
Število medijev je naraščalo, prihodki mnogih so padali
Podatki med drugim kažejo, da je število medijev, vpisanih v razvid medijev, od leta 2007 vsako leto naraščalo. Leta 2007 jih je bilo vpisanih 1230, leta 2013 pa 1787. Od tega je bilo vsa leta največ tiskanih medijev, najmanj pa televizijskih. Lani je bilo tako v razvid medijev vpisanih 108 televizijskih, 116 radijskih, 412 elektronskih in 1151 tiskanih medijev.
V letu 2012 je bilo tako v časopisni dejavnosti 1253 zaposlenih, v radijski 739, v televizijski dejavnosti pa 1859. Od tega je bilo 512 časopisnih novinarjev, 266 radijskih, 412 televizijskih, 120 pa jih je delalo za revije in drugo periodiko. V razvid samostojnih novinarjev je bilo konec leta 2013 vpisanih 245 oseb.
Za obdobje 2007-2012 podatki kažejo kar 19-odstotno zmanjšanje zaposlenosti v dejavnosti izdajanja časopisov, v radijski in televizijski dejavnosti je trend boljši, zaposlenost se je v nekaterih letih celo zviševala.
Tudi prihodki izdajanja časopisov padajo. Leta 2008 so skupni prihodki za 50 gospodarskih družb dosegli višino 180.238.243 evrov, leta 2012 pa 129.901.352 evrov. Medtem pa podatki za 143 gospodarskih družb radijske in televizijske dejavnosti kažejo porast prihodkov v zadnjih letih. Po letu 2008 so nekoliko upadli, zato pa so z leta 2011, ko so znašali 58.275.744 evrov, v letu 2012 narasli na 75.336.772 evrov.
Pri večini tiskanih dnevnikov je naklada upadla v povprečju za 25 odstotkov na leto. Med dnevniki Delo, Dnevnik, Večer, Slovenske novice in Finance je največji upad zaznati pri Delu in Večeru, kjer je indeks naklade v letu 2012 glede na leto 2007 komaj 68. Najvišjo naklado so imele v letu 2012 Slovenske novice (71.433). Te imajo med omenjenimi dnevniki še vedno največji tržni delež, sledijo Delo, Dnevnik in Večer, najmanjšega imajo Finance.
Nekoliko manj so upadali prihodki izdajateljev splošno-informativnih tiskanih dnevnikov, saj je promet v zajetem obdobju padel v povprečju zgolj za 18 odstotkov, največ pri Delu in Večeru, ki sta imela v letu 2012 tudi negativen poslovni izid. A upadli so tudi dohodki izdajatelja brezplačnika Žurnal media, zato je mogoče sklepati, da je v letu 2012 prišlo do večjega krčenja oglaševalskega kolača za te medije, navaja dokument.
Po podatkih Mediane IBO so se bruto prihodki od oglaševanja v Sloveniji v obdobju 2008-2013 sicer zvišali s 522 na 760 milijonov evrov.
Med elektronskimi publikacijami največji doseg v letih 2009-2013 beleži spletna stran 24ur.com, sledita siol.net in bolha.com. Tudi najbolj brana je stran 24ur.com.
Največjo poslušanost imajo Radio 1 (13,5 odstotka), Val 202 (11,4 odstotka) in Prvi program Radia Slovenija (8,7 odstotka). Najbolj gledani televizijski program pa je bil lani POP TV (23,33 odstotka), prvi program RTV Slovenija (17,26 odstotka) in Kanal A (11,14 odstotka).
Ministrstvo za kulturo vsako leto razpiše javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Od leta 2006 so za to namenili skoraj 26 milijonov evrov, od tega lani 1,78 milijona evrov. Med leti 2006 in 2012 je največ sredstev za sofinanciranje programskih vsebin prejela družba Večer (436.716 evrov), sledijo pa Podjetje za informiranje (414.988 evrov), Nova obzorja (403.864 evrov), Delo (389.488 evrov), Nova revija (285.320 evrov) in Dnevnik (215.540 evrov).
Največ sredstev za sofinanciranje programskih vsebin posebnega pomena je v tem času prejela družba Tele 59 (1,15 milijona evrov).
Medijski trg razdeljen, obvladujejo ga monopoli
Danes slovenski medijski trg obvladuje le peščica lastnikov, obstoj medijskih monopolov pa avtomatično pomeni tudi odločilen vpliv na razporeditev oglaševalskega denarja in na distribucijo medijev. Ti monopoli so seveda lahko nastali le kot interesna sprega politike in kapitala, piše generalna direktorica.
In dodaja, da ni čudno, da vse pogosteje slišimo zahtevo po reformi medijev, pa tudi obtožbo, da so danes slovenski novinarji vse manj “kričeči psi čuvaji” in vse bolj “prikupni psički politike in kapitala”. V vse večjem delu pa so predvsem vse bolj prekerci.
Država lahko po njenih besedah le postavi takšne zakonske okvire, ki bodo omogočali svoboden ter vsebinsko čim pluralnejši in kulturno raznolik razvoj medijskega prostora. Na trg pa lahko država z državnimi pomočmi poseže le zaradi podpore tistim vsebinam, ki so v javnem interesu, a jih trg ne uspe zagotoviti sam.
Pri tem poudarja, da je definicija javnega interesa v veljavnem zakonu preživeta, podeljevanju državnih pomoči medijem pa neustrezno. Svojevrstna anomalija je namreč, da Slovenija državno pomoč namenja celo tistim izdajateljem medijev, ki beležijo dobičke.
Obeta se celovita prenova medijske zakonodaje
Kompleksnost slovenskega medijskega prostora, njegova zgodovinska prtljaga, netransparentno lastništvo, monopoli in strukturne težave po mnenju Leiler Kosove niso nerešljivi problemi. Zahtevali pa bodo veliko napora tako samih medijev, sposobnost samoomejevanja političnih interesov in kritično maso medijskih potrošnikov.
Dokument tako napovedujejo celovito prenovo oziroma posodobitev medijske zakonodaje, s katero bodo med drugim posegli tudi v definicijo medija in javnega interesa v medijih, podeljevanje državnih pomoči medijem, vprašanje obstoječe nezdružljive dejavnosti v medijih, regulacije programskih mrež, definicije statusov programov posebnega pomena ter določitev obveznosti programskih kvot.
Vprašati se je treba, ali je še smiselno vztrajati pri določanju obveznih dnevnih kvot zahtevanih programskih vsebin lastne produkcije, slovenske glasbe in letnih kvot produkcije slovenskih avdiovizualnih del, saj da niso prinesle želenih učinkov, navaja dokument.
V novem zakonu o medijih bo posebna pozornost namenjena novinarski avtonomiji. Predpogoj zanjo pa temelji na urejenem delovnopravnem in socialnem položaju novinarjev. Splošni cilj na področju medijev se nanaša tudi na umestitev Slovenije na lestvici novinarske svobode med prvih 20 držav do leta 2017.
Novi zakon tudi o RTV
Načrtujejo tudi novi zakon o RTV Slovenija, v okviru katerega nameravajo javne službe določiti večjo pokritost regionalnih in lokalnih informativnih vsebin, ki jih sedaj pripravljajo programi posebnega pomena. V RTV Slovenija vidijo tudi potencial odločnejšega akterja pri povečanju avdiovizualnega trga in trga avdiovizualnih medijskih storitev. Preveriti pa bi bilo treba tudi možnost, da RTV Slovenija ustanovi svoje gospodarsko podjetje, na katerega bi prenesel pristojnosti in lastna sredstva za (ko)produkcijo avdiovizualnih in kinematografskih del, je še zapisano v dokumentu.
nedelja, 23. marec 2014
Po zadnjih podatkih MOSS vsaj 44,69 odstotka slovenskih spletnih uporabnikov zanima mobilna telefonija. Najvišji doseg MOSS so v februarju 2014 beležile strani 24ur.com, siol.net, rtvslo.si, bolha.com ter najdi.si.preberi več
torek, 4. marec 2014
Po zadnjih podatkih MOSS vsaj 54 odstotkov slovenskih spletnih uporabnikov zanima področje športa. Najvišji doseg MOSS so v januarju 2014 beležile strani 24ur.com, siol.net, bolha.com, rtvslo.si ter najdi.si.preberi več
sreda, 5. februar 2014
Vsi prodajajo agregate
Naval. Agregat, agregat za elektriko in generator so v dneh, odkar je Slovenijo zajela naravna katastrofa, najbolj iskane besede v iskalniku spletnega oglasnika Bolha.com.
sreda, 29. januar 2014
Primorec na Bolhi prodaja batmobil
Na spletni strani bolha.com lahko zasledimo zanimiv oglas. Primorec namreč prodaja dvovratno toyoto celico, predelano v batmobil.
Primorec prodaja batmobil
Na spletni strani bolha.com lahko zasledimo nenavaden oglas. Prodajalec namreč prodaja toyoto celico, predelano v batmobil.
petek, 10. januar 2014
Durs po več cvenka na Bolho
Priljubljeni spletni portal Bolha.com je dobil novega oglaševalca. Tjaša Naraločnik iz službe za odnose z javnostmi v davčni upravi (Durs) nam je povedala, da so z Bolho sklenili pogodbo. Vredna je 60 evrov mesečno, saj bodo približno 50 dražb, ki jih mesečno objavijo na svojih spletnih straneh, poslej oglaševali tudi na Bolhi...