Iskanje: dijete

petek, 19. maj 2023

ZanimivostiEvrovizija.compred 348 dnevi

ZanimivostiEvrovizija.compred 348 dnevi

Na Reki so Let 3 pričakali kot zmagovalce

Rečani so v četrtek le pričakali prihod rojakov. Na glavnem reškem Korzu je glasbenike pričakala nepregledna množica ljudi. Evforija in praznovanje sta se pričela na naslovu Splitska ulica 2A, v reški ikonični trgovini Dallas Music Shop.  Zoran Prodanović Prlja je pozdravil vse prisotne in tako nagovoril množico: "To je nad vsemi našimi pričakovanji. Hvala vam za podporo. Upam, da smo dosegli vsa vaša pričakovanja. Delali smo trdo kot konji, naš trud se je izplačal. Zelo smo ganjeni nad vašim odzivom. Še naprej vas bomo napajali z energijo, tako kot to vi počenete za nas!" [caption id="attachment_35910" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Paolo Dukić" align="none" width="1000"][/media-credit] Rečani so želeli videti svoje junake.[/caption] Spektakularen dogodek ob prihodu letovcev je potekal na Korzu  – na glavnem odru so poleg skupine Let 3 nastopile še reške skupine Chasing Nord, Father in Ministranti - Mihael Prosen, Vedran Vučković, Franje Jardas in Tino Margan, ki so se zbrali ob tej posebni priložnosti ter skomponirali skladbo ŠČA  - VAL. [caption id="attachment_35909" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Paolo Dukić" align="none" width="1000"][/media-credit] Hrvaški evrovizijci Let 3[/caption] Let 3 prihaja v Ljubljano Sicer pa bodo na veliki Šiškin oder 25. maja stopili še pod svežimi vtisi po nastopu v Liverpoolu, kjer so uspešno zastopali Hrvaško na 67. izboru za pesem Evrovizije 2023. V Šiški bodo nanizali prepoznavne skladbe iz njihove dolgoletne zgodovine, ob bendovski postavi pa se jim bo na odru pridružila 4 članska brass sekcija – žur je zagotovljen! Na koncertu punk rock provokatorjev bomo slišali njihove največje uspešnice - seveda – veliko uspešnico, Mama ŠČ!, Profesor Jakov, Dijete u vremenu, Kurcem u čelo, Izgubljeni, Eros s onog svijeta, Riječke pi*ke, Sam u vodi, Nafta ter ostale hite iz njihove dolgoletne kariere. Največji med največjimi Sicer so pa brez dvoma Let 3 že pred desetletji zasedli častno mesto največjih rock provokatorjev v regiji – že od leta 1986 izzivajo in preizkušajo naše meje z umetniškimi performansi ter tudi sodelovanji z različnimi avantgardnimi gledališči. V teh prostorih so postali sinonim za vrhunski rock performans, začinjen z vrhunskimi besedili, neverjetno odrsko energijo, ki obvlada tudi teatrsko perfekcijo in nenazadnje, z unikatnim zvokom, ki je podprt z zelo specifičnim smislom za humor ter občutkom za nevsakdanje bizarnosti. »Reški rock band že več kot 35 let korigira našo družbo ter nas obenem spreminja v boljše, bolj progresivne ljudi.« Aleksandar Dragaš, rock kritik Piše se leto 1987 Prve pesmi so objavili leta 1987 na kompilaciji Rijeka-Pariz-Texas, leto pozneje pa so izdali debitantski album Two dogs Fucking. Doslej so skupno izdali 11 albumov. Kljub kontroverznosti in provokativnosti so v dolgoletni karieri prejeli več glasbenih nagrad, med njimi kar nekaj prestižnih porinov. Zasedba sicer v bližnji prihodnosti pripravlja izid albuma duetov, ki nastaja pod producentsko taktirko dolgoletnega sodelavca, Iztoka Turka, na izdelku pa bomo mdr. slišali sodelovanja s Terezo Kesovija (Sam u vodi), Alko Vuico (Drama), splitsko zasedbo TBF in mariachi zasedbo El Combo (Izgubljeni), Tinkaro Kovač (Tazi – Tazi) in s Perom Lovšinom. The post Na Reki so Let 3 pričakali kot zmagovalce appeared first on Evrovizija.com.

sreda, 22. februar 2023

ZanimivostiEvrovizija.compred 434 dnevi

ZanimivostiEvrovizija.compred 434 dnevi

Kaj se dogaja z Let 3? Provokatorji v smokingih!

Le teden dni po spektakularni zmagi skupine Let 3 in skladbe Mama ŠČ! na hrvaški Dori so novopečeni hrvaški evrovizijski predstavniki nastopili na osmem tradicionalnem festivalu AntiValentinovo v Zagrebu. Tu so Rečani prvič v živo zaigrali zmagovalno pesem, ki je v regiji in tudi širše povzročila pravo ŠČ evforijo. To je bil seveda tudi razlog, da je občinstvo v polni in razprodani dvorani Dom Sportova nestrpno pričakovalo glavne zvezde večera. In kakšen nastop so doživeli! Let 3 so, če sodimo po reakcijah številnih medijev in tudi občinstva, presegli vsa pričakovanja ter priredili res spektakularen koncertni nastop. Letovci so se na presenečenje mnogih oboževalcev na odru pojavili oblečeni v smokinge, triumfalni nastop pa so pričeli s skladbo U rupi od smole, hit se sicer nahaja na njihovem debitanskem albumu Two dogz fuckin. Prvi del koncerta je bil odigran v za njih značilnem energičnem slogu. V prvem nizu so namreč odigrali večino največjih hitov iz njihove tridesetletne kariere. Odlična ritem sekcija, ki jo sestavljata Damir Martinović Mrle na basu ter Ivan Bojčič Bin na bobnih, Zoran Prodanović Prlja v vlogi frontmana ter dodatna, štiričlanska zasedba na brass sekciji, si med igranjem največjih hitov ni vzela niti sekunde predaha. [caption id="attachment_33877" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Samir Čerić Kovačević" align="none" width="1000"][/media-credit] Glasbeniki so predstavili največje svoje uspešnice.[/caption] Dobro razpoloženje Hiti Vjeran pas, 999, Profesor Jakov, Omađijaj me, Riječke pičke in Izgubljeni so konstantno z vsakim odigranim komadom, dvigovali tempo dogajanja. Zelo dobro razpoloženo občinstvo je s skupinskim petjem ter ovacijami glasno nagrajevala vsako odigrano pesem. Med glasbenim 'intermezzom' so se Letovci preoblekli v zmagovalne uniforme, pridružil se jim je tudi Žanil Tataj Žak z raketama in pirotehniko, Letovci pa so občinstvu na festivalu AntiValentinovo predstavili prvo in 100 % verzijo skladbe, s katero bodo nastopili v Liverpoolu. "ŠČ! je energetska frekvenca, ki je napolnjena z energijo ljubezni, sprožamo pa jo sami! Ko izgovoriš besedo ŠČ! se istočasno napajaš z ljubezensko municijo in temu sledi nekakšna katarza, mi se čistimo, katarzični smo, polni ljubezni. Ljubezen, ljubezen nas poganja, ljudje moji! Dišite po rožicah in ljubite se, vse okrog polno ljubezni!" je po uspešnem koncertu izjavil Damir Martinović Mrle. Po Mami Šč! so nadaljevali s preverjenimi uspešnicami, Tazi Tazi, pa Dijete u vremenu, znova z vokalno podporo edinstvenega Žanila Tataja, ter z dodatnim, zelo čustvenim posvetilom protagonista Prlje, ki je bil zelo dobro razpoložen in navdahnjen ter je postregel z odlično vokalno izvedbo. Sledile so Drama, Izađi mala, Kurcem u čelo ... po izvedbi slednje je po dvorani poletelo na tisoče zlatih trakov, ki so še dodatno popestrili ognjeno atmosfero med občinstvom, Prlja pa je tekom koncerta izjavil, da so ponosni, da imajo takšno občinstvo. [caption id="attachment_33878" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Samir Čerić Kovačević" align="none" width="1000"][/media-credit] Navdušenje je bilo izjemno.[/caption] Prlja: "Ljudje, najlepša hvala, hvala za vašo podporo! Bodite še naprej z nami!" Tradicionalno skandiranje Koncert se je zaključil z zdaj že tradicionalnim skandiranjem za še en dodatni bis. Sledili so dodatki Riječke pi*ke ... Let 3 so se vrnili na oder ter izvedli Ženu varam, Drogu, rock balado Nafta ... Poslednja skladba je bila seveda Sam u vodi. Glasbeno jo je podprl pihalni kvartet ter Žanil, ki se je z vreščečim vokalom pridružil Prlji pri petju pesmi, potem pa se je skupaj z občinstvom odpravil v temno zagrebško noč. [caption id="attachment_33879" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Samir Čerić Kovačević" align="none" width="1000"][/media-credit] Publika je uživala kot že dolgo ne.[/caption] Pred triumfalnim nastopom skupine Let 3 so oder ogrevali Chasing Nord, Porto Morto in pa Mašinko, že najavljeni nastop Marčela pa je bil zaradi bolezni v zadnjem hipu odpovedan. https://www.youtube.com/wa

petek, 14. avgust 2020

Lepota in zdravjeBuilding bodypred 1356 dnevi

Lepota in zdravjeBuilding bodypred 1356 dnevi

Cheat day vs. cheat obrok – što je bolje?

Ponekad je držanje stroge dijete prilično dosadan proces čiju monotoniju trebate razbiti odlaskom u obližnji fast food restoran i uživati u jednom hamburgeru.

ponedeljek, 13. julij 2015

KulturaSvet24pred 3215 dnevi

KulturaSvet24pred 3215 dnevi

V ljubezni ni pravil

Novi fosili so nastali leta 1969 kot moška vokalna skupina, ki so jo ob nastanku sestavljali Slobodan Momčilović Moka, Marinko Colnago, Ivica Piškulić, Slavomir Cvija, Antun Pavić in Slavko Kink. Ime zasedbe, ki še danes polni dvorane, si je zamislil legendarni Arsen Dedić. V začetni sestavi so Novi fosili zadržali do leta 1976 in izdali pesmi, kot so Plovi mala barka, Kad naš brod plovi, Noćas ću ti reći, draga, ter druge. Istega leta je prišlo do velike spremembe. Od prve postave sta ostala samo Moka in Marinko, pridružili pa so se Đurđica Barlović, Rajko Dujmić in kmalu za tem še Vladimir Kočiš Zec. Publiki so se v tej sestavi prvič predstavili na Splitskem festivalu 1977, kjer so izvedli Diridondo in poželi velik uspeh. NAPOREN IN OBSEŽEN TEMPO Za tem so nizali hite, kot so Da te ne volim, Šuti, moj dječaće plavi, Plava košulja, E, moj Saša, Tonka, Čuješ li me, je l' ti drago, Sanja, in mnoge druge ter nastopali ne samo po bivši Jugoslaviji, temveč tudi v Nemčiji, nekdanji Sovjetski zvezo ter drugje, kjer so mesece in mesece preživeli na turnejah. Novi fosili so bili tudi prvi glasbeniki s področja bivše Jugoslavije, ki so nastopili v sydneyjski operi in jo dvakrat napolnili. Njihova glavna značilnost je bila večglasno petje, zaradi česar so si pridobili naziv hrvaška Abba. Leta 1983 je Đurđica zapustila skupino zaradi otrok in družinskih obveznosti, ker ji je bil tempo, v katerem so delali Novi fosili, prenaporen. USPEH ZA USPEHOM DO VIHRE VOJNE Đurđico je zamenjala Sanja Doležal, leta 1985 pa je umrl ustanovitelj in bobnar skupine, Slobodan Momčilović, ki ga je zamenjal Nenad Šarić. V tej sestavi so člani spet nizali hite, kot so Milena, Bilo mi je prvi put, Za dobra stara vremena, Dijete sreće, Ja sam za ples, Sedam dugih godina, Sanjala sam, Djeca ljubavi, Kad budemo ja i ti 63, Nebeske kočije, Dobre djevojke in mnoge druge. Na vrhu so bili vse do leta 1991, ko so zaradi vojne prenehali igrati. VZPONI IN PADCI V drugi polovici devetdesetih so se Novi fosili znova zbrali, tokrat v četrti postavi: Rajko Dujmić, Marinko Colnago, Dalibor Barišić, Vladimir Pavelić Bubi, Jelena Fošner in Nataša Belošević. Ta sestava sicer ni bila tako uspešna kot prejšnji dve z Đurđico in Sanjo, vendar so vseeno izdali hit Jesen je, ki ga še danes velikokrat slišimo na radijskih postajah. Leta 2005 so se Novi fosili v sestavi Dujmić, Colnago, Šarić, Kočiš in Doležal znova zbrali in oktobra v zagrebški dvorani Dom sportova izvedli veliki vrnitveni koncert. NASTOP NA CMC FESTIVALU Te dni predstavljajo novo pesem Emotivna prijetnja, s katero so se predstavili na CMC festivalu v Vodicah in na festivalu Sunčane skale v Črni gori. Pesem pripoveduje o simpatiji, ki se pojavi med moškim in žensko v zrelih letih, saj vemo, da ni pravil, da simpatija in ljubezen zaživi v katerikoli fazi življenja. Glasbo in aranžma je prispeval Vladimir Kočiš Zec, besedilo pa Leonardo Baksa Čeči.

petek, 19. december 2014

Svet24pred 3421 dnevi

Svet24pred 3421 dnevi

Slovenska pediatrinja spregovorila o smrtnem davku ošpic

Ošpice so načeloma otroška bolezen, za katero se zdravstvo trudi, da bi jo odpravilo. To se lahko zgodi le s cepljenjem z dvema odmerkoma cepiva. Ker bi večina otrok v razvitem svetu sicer prebolela bolezen v razmeroma blagi obliki, se nekaterim staršem zdi, da je cepljenje nepotrebno. A pri ošpicah se lahko tudi hudo zaplete in se končajo s smrtjo. Varnost za vse, ki so ogroženi, zagotovi le dovolj cepljenih. O tem smo se pogovarjali s pediatrinjo mag. Jernejo Ahčan, dr. med. Zakaj potrebujemo dva odmerka cepiva? Zakaj eno samo cepljenje ni dovolj? Zaščita pred boleznijo po prvem odmerku cepiva ni dovolj dobra, je okoli 95-odstotna, po drugem odmerku cepiva pa se imunost poveča na 99 odstotkov  in naj bi trajala do konca življenja. Ker so ošpice najbolj kužna nalezljiva bolezen, mora biti precepljene vsaj 90–95 odstotkov populacije, če želimo, da se na nekem območju odpravi. Z dvema odmerkoma tako pridobimo večji delež oseb, ki razvijejo imunost proti ošpicam, obenem pa dosežemo večjo precepljenost populacije s tem, da če nekdo izpusti prvo cepljenje proti ošpicam, ki je predvideno pri enem letu, ima naslednje cepljenje predvideno pred vstopom v šolo, če ga ne opravi seveda že prej. V Sloveniji imamo pediatri za vsakega otroka to natančno zabeleženo. Ker so ošpice zelo nalezljive, so tisti, ki niso bili cepljeni in ošpic niso preboleli po naravni poti, v največji nevarnosti za okužbo. Zdravniki govorite o kolektivni imunosti, ki naj bi jo dosegli. Koga s tem varujemo? Kolektivna imunost je pomembna pri nalezljivih boleznih, kot so npr. ošpice, ker s tem dosežemo posredno zaščito pred boleznijo tudi pri ljudeh, ki živijo med cepljenimi in bolezni niso preboleli po naravni poti ali niso bili cepljeni in niso razvili imunosti. Tako so na račun cepljenih zaščiteni tudi necepljeni. Ta zaščita je zelo pomembna za osebe, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljene (npr. nekateri bolniki z rakom, boleznimi imunske pomanjkljivosti). Pri njih pričakujemo težji potek bolezni. Torej kolektivna imunost okrepi učinek cepljenja. Da dosežemo prag kolektivne imunosti, za nalezljive bolezni običajno zadostuje, da je uspešno imunizirane več kot 80 odstotkov populacije, za ošpice pa mora biti ta odstotek večji od 90. To nam je v preteklih letih v Sloveniji uspevalo, na kar smo lahko ponosni, saj nismo imeli epidemij ošpic, le posamezne izbruhe, ki so nastali zaradi prihoda okuženih iz tujine. Brali smo očitke nasprotnikov cepljenja, češ da zbolijo tudi cepljeni otroci. Kaj pravite na to? Kot je doslej znano, so trije otroci zboleli, potem ko so se okužili od nekoga iz neposredne okolice, torej gre za sekundarno okužbo. Ti trije otroci niso bili cepljeni. Treba je vedeti, da tudi otroci, ki so bili cepljeni enkrat, lahko zbolijo, ker učinkovitost cepiva  ni stoodstotna, vendar res zelo redko in tudi bolezen običajno poteka v blagi obliki. Če pride otrok, ki je že bil enkrat cepljen proti ošpicam, v stik z osebo z ošpicami, se priporoča, da čim prej prejme še drugi odmerek cepiva, čeprav je sicer ta predviden pred vstopom v šolo. Kakšna so sodobna cepiva? Govorimo o tako imenovani »hladni verigi«. Kaj to pomeni? Sodobna cepiva so varna in učinkovita. Prvo cepivo, ki so ga razvili proti ošpicam v ZDA leta 1963, je bilo mrtvo in slabo učinkovito, zato so začeli uporabljati živo, oslabljeno cepivo. V Sloveniji so začeli cepiti proti ošpicam leta 1968,  takrat je cepivo  vsebovalo le oslabljeni virus ošpic, od leta 1990 pa so otroci cepljeni z enim cepivom, ki vsebuje oslabljene viruse ošpic, rdečk in mumpsa, torej proti trem nalezljivim otroškim boleznim. Hladna veriga se ne nanaša na sestavo cepiva ali način izdelave, temveč na način, kako ga shranjujemo. Pomembna je za vsa cepiva, ker pomeni sistem razdeljevanja in hranjenja cepiva od proizvajalca do cepitelja na določeni temperaturi. Gre za ohranjanje kakovosti, učinkovitosti in varnosti. To je danes pod strogim nadzorom. Je možno, da so številke Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o zapletih  pri ošpicah pretirane? Je ta bolezen res tako huda, da bi lahko rekli, da s cepljenjem preprečimo nekaj milijonov smrti? Podatki SZO so globalni in zato so tudi številke najbrž kar točne. Računati je treba tudi na nerazvite države, na primer tiste v Afriki, kjer so otroci podhranjeni in nimajo prav nobene telesne rezerve, zato pri njih bolezen poteka huje, zapleti so pogostejši in težji. Otroci hitro dehidrirajo zaradi driske, ob sočasnem pomanjkanju vitamina A so prizadete oči, kar vodi v slepoto. Smrtnost je pri njih še vedno od ena- do petodstotna. Kadar so izbruhi, jih umre veliko. SZO si je za cilj postavila čim višjo precepljenost in v doseganju tega smrtnost zelo upada. Na primer, leta 1999 je bilo še 873.000 smrti zaradi ošpic, leta 2005 pa je število smrti že precej manjše, 345.000, leta 2008 jih je umrlo 164.000. Še vedno pa to ne pomeni, da bi lahko ošpice popolno eliminirali. Pri drugih boleznih je to prej verjetno, pri ošpicah pa ne, ker so tako zelo nalezljive. Zato se tudi v evropskih državah pojavljajo novi in novi izbruhi. Kakšna bolezen so ošpice? Kakšni so možni zapleti? V razvitih državah so ošpice večinoma blaga vročinska bolezen s prehladnimi znaki in izpuščajem, vendar so možni hudi zapleti in celo smrt. Med zapleti je najpogostejše vnetje srednjega ušesa (od sedem do devet odstotkov), pljučnica (od enega do šest odstotkov), driska in še hujši zapleti na centralnem živčevju: vnetje ovojnice ali pa možganov. Vnetja možganov (encefalitis) je več vrst, akutni postinfekcijski encefalitis se pojavi pri enem od tisoč bolnikov, lahko še ko ima otrok izpuščaj, in je imunsko pogojen. Smrtnost je od 15- do 20-odstotna, lahko ostanejo tudi trajne psihofizične posledice, gluhost. Pri drugi vrsti encefalitisa se ta bolezen lahko razvije mesec dni po prebolelih ošpicah in je praviloma smrtna. Najbolj nas skrbi subakutni sklerozirajoči panencefalitis, SSPE. Je precej redek, en bolnik na deset do sto tisoč okužb, a pojavi se lahko od pet do sedem let ali pa tudi več po prebolelih ošpicah. V tem primeru virus ošpic ni bil v celoti odstranjen, ohrani se še velika količina virusnega antigena v vključkih, v možganih; kužni virusi se ne množijo več, vendar je ta oblika encefalitisa stoodstotno smrtna. V sosednji Avstriji imajo vse otroke s to boleznijo dokumentirane in vodijo register. Sama sem to videla na enem od kongresov.  Pri nas smo imeli tak smrtni encefalitis leta 2002. Umrl je sedemletni otrok, ki je prebolel ošpice pri enem letu. Tudi to je dokumentirano. Ob misli, da se ti lahko zgodi kaj takega, je verjetno lažje sprejeti tveganje za blažje stranske učinke, ki se lahko pojavijo po cepljenju. V Avstriji prav zdaj poročajo o izbruhih ošpic. Res je, imajo jih občasno in o tem redno poročajo. Pa ne samo v Avstriji, tudi v drugih državah, kot so Švica, Velika Britanija, Italija in naše južne sosede. Širiti so se začele po waldorfskih šolah in ker nalezljive bolezni ne poznajo meja, zaidejo tudi k nam. Povejva odkrito, kakšni so stranski učinki cepljenja? To je lahko lokalna reakcija na mestu vboda (rdečina, oteklina, bolečina), po kakšnem tednu se lahko pojavi povišana temperatura, lahko tudi izpuščaj, redkejše so alergične reakcije na sestavine cepiva. Kolikor vem, kakšnih resnih zapletov, ki bi bili dokazano posledica cepljenja, pri nas ni bilo. Redko se pojavi trombocitopenija, to je znižanje števila krvnih ploščic. Pri otrocih, ki se jim je to pojavilo, se pred drugim cepljenjem pretehta, kaj je najbolje narediti, ali cepiti še enkrat ali ne, tudi glede na epidemiološko situacijo. Je med starši otrok, ki so vaši bolniki, tudi kaj takih, ki nasprotujejo cepljenju? Da, mislim, da se vsak pediater sreča z njimi. Tem staršem poskušam v svoji pojasnilni dolžnosti razložiti, zakaj je cepljenje koristno, za vsako bolezen posebej povem, kako poteka, zakaj je nevarna oziroma kaj želimo s cepljenjem doseči, sestavo cepiva, kakšni so pričakovani možni stranski učinki, kaj narediti, če se pojavijo. Ponudim jim dodatno gradivo, če ga želijo, povem za internetne naslove, kjer lahko dobijo preverjene informacije. Kdor ni zadovoljen z našimi pojasnili, se lahko obrne tudi na komisijo za cepljenje, ki deluje na ministrstvu za zdravje. Seveda pa ne moremo nikogar siliti, da bo naredil tisto, kar se nam zdi prav in s čimer se on ne strinja. Dajemo nasvete za cepljenje, ki je odraz njegove odgovornosti. Nekateri si po pogovorih premislijo, nekateri pa ne. Ste pediatri tisti, ki morate po zakonu prijaviti starše, ki odklanjajo cepljenje? Pri nas je dolgoletna tradicija, da je cepljenje otrok po zakonu obvezno, zato smo tudi mi dolžni starše, ki odklanjajo cepljenje, prijaviti zdravstveni inšpekciji. Starši se velikokrat bojijo globe, ki bi jo morali plačati zaradi opustitve cepljenja, zato se nekateri izogibajo obiskov pri pediatrih, tudi ko so otroci  bolni. Vendar to ni naš cilj. Mi se trudimo imeti čim boljši odnos s starši, si pridobiti njihovo zaupanje in spoštovanje, zato upam, da bo nov zakon o varstvu pred nalezljivimi boleznimi prinesel spremembe po vzgledu iz tujine in bodo starši, ki otroka ne bodo želeli cepiti, prevzeli nase del odgovornosti do otroka in družbe brez denarnih glob. Ste imeli med sedanjim izbruhom ošpic kakšnega otroka, ki bi zbolel za njimi? Na srečo ne, vendar vsak dan slišimo za nove obolele in smo v pripravljenosti. Izbruhi v evropskih državah. Pustimo ob strani, kaj se je dogajalo pred leti (večji izbruhi v Franciji, na Irskem in še kje). Za vse nas je – zlasti med prazniki, ko ljudje več potujejo – pomembno, kje beležijo izbruh v teh dneh. Veliko težav z ošpicami imajo v Italiji (2054 obolelih) in na Nizozemskem (1339). Pri nas so do dneva, ko to poročamo, zabeležili 31 zbolelih, med njimi so bili trije otroci. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo se posebej pozanimali, kaj se je dogajalo z otrokom iz šentviškega vrtca (v Ljubljani). Civilna iniciativa (ki se zavzema za prostovoljno cepljenje) namreč trdi, da so hoteli to zadevo prikriti. Na inštitutu so pojasnili, da so vzorec temu otroku odvzeli precej pozno (zaradi okoliščin, ki jih tu ne moremo razlagati, ker so osebne), potrjen je bil šele v ponedeljek, 8. decembra, zato ga poročila s prejšnjih dni ne vključujejo. Ko pa so dobili rezultate, so med zbolele vključili tudi tega otroka. Ta je medtem že ozdravel. Mimogrede, otrok ni bil cepljen. Večina okuženih v naši državi je z boleznijo prišla z razstave psov, drugi so se okužili od njih, nekaj pa jih je bilo iz BiH. Če boste za praznike potovali v BiH, se prej prepričajte, ali ste bili cepljeni (z dvema odmerkoma cepiva), in se cepite še enkrat, če niste bili. Pri otrocih je pa tako: če so bili cepljeni enkrat,  jih je pred odhodom na območje, kjer je ošpic več, pametno predčasno cepiti še z drugim odmerkom. Obdobje med prvim in drugim cepljenjem namreč ni povezano ali z večjo dovzetnostjo za cepivo ali z boljšo zaščito, temveč gre za praktične razloge – najlažje cepijo otroke na sistematskih pregledih pred vstopom v šolo. Zato se lahko za predčasno drugo cepljenje odločite tudi prej, da bo otrok varen. V BiH so namreč letos do konca oktobra zabeležili 2653 okuženih. Večina jih ni bila cepljena ali pa so bili cepljeni le enkrat. Samo v zadnjih treh mesecih so imeli 549 okužb. Zgodba iz soseščine. V Bosni in Hercegovini so v mestu Maglaj  nedavno ustanovili združenje Život za dijete, v njem so se povezali starši otrok s SSPE, posledico ošpic. Ni natančno znano, koliko članov ima,  na Facebooku smo jih našteli 91. O bolezni svojih otrok so spregovorili v oddaji Dejana Talk Show (lahko si jo ogledate na YouTube) 29. novembra letos. Razlog, da so oddajo v terminu največje gledanosti (sobota zvečer) posvetili bolezni, katere imena  voditeljica ni znala niti izgovoriti, kaj šele da bi jo ljudje poznali, je verjetno povezan z izbruhi ošpic v državi, kjer so v nekaterih mestih razglasili epidemijo te bolezni (marsikje so tudi spomnili, da imamo podobne težave v Sloveniji). V enem od poročil, ki zadeva samo kraje Republike Srbske, torej le dela BiH,  so sredi letošnjega novembra navajali 322 bolnikov z ošpicami. Nič čudnega torej, da so od tam prišle tudi v Slovenijo. Amela in Bahrudin imata hčer, ki je že šest let priklenjena na posteljo. Ko je bila še zdrava, je bila najboljša učenka v razredu, pridna in razposajena deklica kot na tisoče drugih. Potem pa se je pri padcu udarila (leta 2005) in to je verjetno zbudilo speči virus ter sprožilo celo vrsto težav. Zdravniki niso vedeli, za kaj gre, postavljali so ji diagnozo za diagnozo, dokler niso ugotovili, da gre za SSPE. Za to bolezen ni zdravila. Starša se trudita, da bi dekletu čim bolj olepšala življenje in ji olajšala težave. Zdravniki so ji sprva dali le nekaj mesecev življenja, a dekle z vsakim novim dnevom pokaže, da so se zmotili. K temu je zagotovo prispevala neizmerna ljubezen staršev. Treba je vedeti, da ta otrok potrebuje skrb 24 ur na dan. Ni počitka, ni dopusta. Mlada Hajrija je z veliko prizadetostjo in kljub mladosti z izredno zrelostjo povedala zgodbo o svojem bratu, ki se mu je zgodilo zelo podobno. Danes je tudi on nepokreten in Hajrija pravi, da je neverjetno, kako se ti nasmehne, ko ga pozdraviš. »24 ur je v postelji, ne more se premakniti, in to že nekaj let, pa se vseeno smeje,« je rekla Hajrija. Tudi zgodbe drugih staršev, bratov in sester so bile podobne. Gledalce so spomnili, naj cenijo male stvari, saj se ne zavedajo, da niso samoumevne. Srečen si lahko, da lahko pogoltneš grižljaj, da lahko bereš knjigo, prepoznaš ljubeče domače, da ne govorimo o tem, da lahko hodiš, se igraš s prijatelji, brcaš žogo, se voziš s kolesom, vse to, kar pač otroci počno. V BiH so bili v času, ko je še obstajala naša skupna država, otroci večinoma cepljeni proti ošpicam. Med zadnjo vojno pa je precepljenost  močno upadla. To je edina razlaga, zakaj imajo v tej državi toliko otrok  z uničujočim SSPE. Ali drugače, če bi bili ti otroci cepljeni, te bolezni ne bi imeli in bi danes svobodno tekali naokrog z vrstniki.

sobota, 26. julij 2014

ZanimivostiNjena.sipred 3567 dnevi

ZanimivostiNjena.sipred 3567 dnevi

Neverjetno!! Poje 51 banan na dan!

Avtsralka na dan poje tudi 51 banan na dan, a kljub temu ohranja čvrsto in vitko telo Avstralka Loni Jane Anthony, ki jo mnogi poznajo tudi pod imenom Banana Girl, prakticira nekoliko nenavaden način prehranjevanja. Na dan poje med 2000 in 5000 kalorij, a ohranja zavidljivo postavo. Skrivnost je v tem, da je obroke, ki so sestavljeni iz samo ene vrste sadja ali zelenjave.  Do 4. ure popoldan je samo surovo sadje (eno vrsto), kar pomeni, da poje 2 ananasa, 5 mangov, 20 banan, 2 litra pomarančnega soka ali 1,5 kilogrtama marelic. Po četrti uri popoldan je tudi kuhano hrano v ogromnih količinah, a ponovno le 1 vrsto, npr. 3,5 kg pečenega in začinjenega krompirja. Banana Girl je bolehala tako za anoreksijo, kot tudi bulimijo in pravi, da ji je zaradi tovrstne vegansko - surove dijete z nizko vrednostjo maščob in visoko vrednostjo ogljikovih hidratov uspelo shujšati, znebiti se aken in uravnati svojo problematično prebavo.  Če se odloči, da bo določen dan jedla samo banane, jih poje tudi do 51.

sobota, 28. junij 2014

ZanimivostiTočnotopred 3595 dnevi

ZanimivostiTočnotopred 3595 dnevi

Massimo Savić: Njegov novi singel je bil sprva angleški

Zadnji singel Dijete u meni, aktualnega albuma 'Dodirni me slučajno' hrvaškega izjemnega vokalista Massima Savića, ki navdušuje tudi pri nas, končno prihaja tudi na radijske postaje.

nedelja, 12. januar 2014

ZanimivostiNjena.sipred 3762 dnevi

ZanimivostiNjena.sipred 3762 dnevi

Greh Adriane Lime

Tudi lepotice in zvezde nosijo svoj križ 32-letna brazilska manekenka in Victorijin angelček Adriana Lima je povedala katera je njena največja pregreha, kako telovadi in kako se prehranjuje. Kot pravi sama se je tudi njen metabolizem skozi leta precej upočasnil in po dveh porodih se ji je telo močno spremenilo, zato mora paziti na svojo prehrano in trenira veliko bolj intenzivno kot pred leti. Tri tedne pred revijo Vicrorije Secret je na strogi dijeti in ima točno določeno prehrano. Svoj dan začne z umešanimi jajci z brokolijem, špinačo in ovsenimi kosmiči, za kosilo si privošči ribo na žaru in zelenjavo kuhano na pari ter začinjeno s sojino omako medtem, ko je za večerjo na meniju pusto meso in veliko zelenjave. Če med obroki postane lačna, si za prigrizek privošči korenje, repo, borovnice ali robide. Pravi, da je velik del uspeha dijete tudi v velikosti porcije. Kot vsi ostali smrtniki pa ima tudi Adriana svoje pregrehe. “Moja največja pregreha je čokoladna torta.” - je izdala lepotica. Pravi, da se včasih pregreši in poje kakšen kos, saj se ji ne more upreti. Skrivnost njenega telesa pa je tudi v vadbi. Ukvarja se namreč z boksom in kolesarjenjem. Trdi, da pri boksu najbolj učvrsti svoje telo ter ji koristi tudi pri krepitvi uma in duha, medtem ko ji kolesarjenje odgovarja tudi zaradi druženja s svojim možem Markom Jarićem.

sobota, 12. oktober 2013

Kulturamtv.sipred 3854 dnevi

Kulturamtv.sipred 3854 dnevi

Dvojna MTV premiera: The Chweger in Vatra

Skupini The Chweger in Vatra bosta premierno predstavili nova videospota. oglejte si jih v ponedeljek, ob 20. uri, ko boste lahko prvi videli video podobe pesmi Dijete in Vrati se. ... preberi celo besedilo na portalu www.mtv.si!

četrtek, 28. marec 2013

sreda, 27. marec 2013

Zanimivosti7dni.compred 4053 dnevi

Zanimivosti7dni.compred 4053 dnevi

Festival Rock'n'Roll filma

Od 1. in 6. aprila bo v Mariboru festival rock'n'roll filma. V kinu Udarnik bodo prikazali osem glasbenih dokumentarcev, ki se posvečajo slovenski in jugoslovanski glasbeni dediščini in aktualnosti. Prvega aprila bo na sporedu film Pankrti - Dolgcajt, drugega aprila Sretno dijete, tretji dan si bo mogoče ogledati filma Kuzle in Otroci socializma, 4. aprila Kad Miki kaže da se boji, 5. aprila bo film o skupini Buldožer, 6. aprila pa bo večer Kako smo vstopili v Evropo...

petek, 19. oktober 2012

KulturaVečerpred 4212 dnevi

KulturaVečerpred 4212 dnevi

Tista neumna majhna stvar ...

Neumna majhna stvar, ki se ji reče ljubezen, kot fraza (v tem primeru citat legendarne angleške skupine Queen oziroma naslova njene zimzelene skladbe Crazy Little Thing Called Love) se nam kar sama vsiljuje ob aktualni, nedavno že tudi v uradni program 15. festivala slovenskega filma uvrščeni hrvaško-srbsko-slovenski koprodukcijski drami Nočne ladje (Noćni brodovi), celovečernem igranem prvencu 47-letnega hrvaškega režiserja in (so)scenarista Igorja Mirkovića (leta 2001 odmevni politični dokumentarec Novi, novi čas/Novo, novo vrijeme, leta 2003 glasbeni dokumentarec Otroci sreče/Sretno dijete o panku v Jugoslaviji, sicer pa še soustanoviteljstvo in aktualno direktorstvo priljubljenega filmskega festivala v Motovunu) o zadnji ljubezni življenja...

četrtek, 19. januar 2012

Kulturacom.hrpred 4486 dnevi

Kulturacom.hrpred 4486 dnevi

Adelin dečko (ni)je oženjen i ima dijete

Iako je cijelom svijetu tek prije koji dan objavila da ima novu ljubav, nije trebalo dugo čekati da novinari počnu kopati po životu njezinog dečka... ... pročitaj cijeli tekst na portalu www.mtv.com.hr!