Iskanje: kozolec
nedelja, 11. junij 2023
FOTO: Nova igrala v Deželi kozolcev
Dežela kozolcev je 6. junija praznovala 10. rojstni dan. Veseli smo, da smo v sklopu tega jubileja v muzeju postavili nova igrala.preberite več »
VIDEO: Pri Trojanah padel s kozolca, odpeljal ga je helikopter
V včerajšnji nesreči pri delu v Zavrhu pri Trojanah se je huje poškodoval 40-letni moški. Nesreča v Zavrhu pri Trojanah v občini Lukovica se je zgodila ob približno 11.30 uri. Kot so pojasnili iz PU Ljubljana, je po doslej znanih podatkih 40-letni moški d
sobota, 10. junij 2023
Danes, okrog 11.30 ure je v naselju Zavrh pri Trojanah prišlo prišlo do nesreče pri delu na kozolcu, saj je 40-letni občan med deli na kozolcu padel okoli 6 metrov v globino in se pri tem huje poškodoval. Na kraju so posredovali gasilci PGD Trojane, ki so zavarovali kraj dogodka, nudili nudili prvo pomoč poškodovanemu moškemu …
The post 40-letnik padel s kozolca in se huje poškodoval, s helikopterjem prepeljan v bolnišnico appeared first on domžalec.si.
četrtek, 8. junij 2023
Resnica o prostituciji v Ljubljani: razvrat praktično povsod, po kozolcih, hlevih, parkih, na železniški postaji, v gostilnah in hotelih
Prva javna hiša se je v Ljubljani odprla leta 1897 in obratovala do leta 1919, kljub poskusu regulacije prostitucije pa se je ta ves čas odvijala tudi na skrivaj.
petek, 2. junij 2023
Na nekdanji dan mladosti so v Občini Šmartno ob Paki predali svojemu namenu novo balvansko plezalno steno. Uredili so jo pod kozolcem pri javnem zavodu...
The post V Šmartnem bodo plezali appeared first on Novice: Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki - Naš čas.
petek, 26. maj 2023
V četrtek popoldne so v občini Šmartno ob Paki predali svojemu namenu novo balvansko plezalno steno. Uredili so jo pod kozolcem pri javnem zavodu Mladinski...
The post V Šmartnem ob Paki dobili plezalno steno appeared first on Novice: Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki - Naš čas.
ponedeljek, 22. maj 2023
Ribčev Laz – Blejski policisti preiskujejo požar, ki je v torek okoli 1. ure izbruhnil na lesenem kozolcu v Ribčevem Lazu. Požar, ki je kozolec uničil v celoti, so pogasili prostovoljni gasilci iz Bohinjske Bistrice. Policisti so kraj zavarovali...
Vabljeni na Dolenjsko, vabljeni v Šentrupert. ŠENTRUPERT – V Šentrupertu na Dolenjskem je vse pripravljeno za košarkarski spektakel. Domačini so se odločili, da v idiličnem okolju Dežele kozolcev pripravijo košarkarsko turnir Preigravaj med kozolci. Turnir bo v soboto, 27.5. Med 9.00 in 12.00 bodo igrali osnovnošolci, potem člani. Prijave zbirajo na telefonski številki: 051 266 […]
torek, 16. maj 2023
Zgorel kozolec v Bohinju
Ponoči okoli 1. ure je ogenj v celoti uničil leseni kozolec v Ribčevem Lazu v občini Bohinj, poročajo na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje.
nedelja, 7. maj 2023
Preigravam med kozolci
27.5. 2023 v Deželi kozolcev Šentrupert, organiziramo turnir trojk v edinstvenem ambientu, celodnevni dogodek, v dopoldanskem času za osnovnošolce, popoldan turnir za bogat nagradni sklad.preberite več »
sreda, 3. maj 2023
Kraljevi kozolci v Celovcu
V Celovcu, v tamkajšnji Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence, je od konca aprila na ogled potujoča razstava z naslovom Kraljevi kozolci.preberite več »
torek, 2. maj 2023
Dvakrat gasili pod kozolcem
Med prazniki so imeli precej dela tudi gasilci, ki so ponekod gasili ostanke kresovanj, drugod pa zabojnike za odpadke, podrastje, kozolec ...
Stoji brez gradbenega dovoljenja, lovci morajo podreti svoj kozolec toplar
Namesto dveh etaž ima tri na dobrih 76 kvadratnih metrih.
ponedeljek, 1. maj 2023
OGNJENI ZUBLJI UNIČILI KOZOLEC: Pivški gasilci požar pogasili, nato je znova zagorelo (FOTO)
V soboto popoldan so v Slovenski vasi pri Pivki pod kozolcem zagorela drva.
sreda, 19. april 2023
Se nam splača?
A se mi sploh splača, a je bilo vredno, kakšen bedak sem bil/a, kje sem imel/a glavo, osel gre enkrat na led, jaz sem šel že stotič …
Takšnih in podobnih vzklikov je eno povprečno življenje smrtnika polno! Malodane vsak od nas je že doživel, da se je za kakšno stvar/človeka na vso moč trudil, na koncu pa je ostal praznih rok, razočaran predvsem nad samim seboj, ker ni že pravočasno uvidel, da je ves trud zaman.
Četudi nekateri trdijo drugače, pa se mi zdi, da si večina ljudi želi, da je delo na koncu koncev - poplačano. Pa ni nujno z denarjem, pogosto zadošča že ''hvala'', nasmeh, topla beseda.
Pred dnevi sem obiskala borca za samostojno Slovenijo. Srce me je bolelo, ko sem gledala solze, ki so mu tekle po licu. «A smo se zato borili?« me je spraševal, kot bi želel dobiti pri meni potrdilo, da bo že jutri bolje, da bodo ljudje spregledali, da redijo kačo na prsih.
Ko sva se poslavljala, me je kar nekaj časa držal za roko. »Misliš, da bom dočakal dan, ko bodo Slovenci spregledali?« je še dodal. Nihče od naju ni imel dosti upanja, da se bo to zgodilo. Plaz, ki nas pospešeno odnaša v čase, ko je imela vse vzvode oblasti v rokah partija, podira za seboj vse, kar je bilo še količkaj povezano z normalnostjo.
Karmen je psihoterapevtka. Pomaga mladim, ki so zasvojeni s prepovedanimi drogami, včasih pa tudi tistim, ki so jih zasvojile igrice. Pogosto se srečuje tudi s starši. »Vse smo dali otroku, kar smo le lahko!« le-ti tarnajo in jo, strti in razočarani, sprašujejo, kaj so storili narobe.
Uroš je bil poročen komaj nekaj mesecev, že je spoznal, da pred ženo ni varna nobena denarnica, četudi jo hrani za desetimi ključavnicami. Denar si je izposojala pri prijateljicah, na banki, pri zasebnih posojilodajalcih. Ko so upniki začeli trkati na vrata, jim sprva ni verjel. Da bi jim bila žena dolžna skoraj petdeset tisočakov? Nemogoče! Kar nekaj časa je trajalo, da je spoznal, da so ženine zahteve po lagodnem življenju skregane s stanjem na njunem bančnem računu. Šele takrat, ko je moral prodati tovornjak, da je lahko poplačal vsaj del njenih dolgov, je hkrati storil odločilni korak: ločil se je. Hčerka je ostala pri njem, žena pa si je hitro našla drugo žrtev.
Slovenci smo veliki in nebrzdani (verniki) potrošniki različnih resničnostnih šovov, turških nadaljevank, ezoterično-duhovnega čtiva, preveč pa tudi verjamemo objavam v rumenem tisku in političnemu piaru.
Že pred leti sem zapisala pretresljivo zgodbo o neki ženski, ki je na prigovarjanje staršev pustila službo, ostala doma - na kmetiji. Bila je zelo sposobna, obnovila jo je, dokupila precej zemlje. Mož jo je sicer ves čas svaril, da ni še nič njenega, da se lahko oče vsak trenutek premisli, a je verjela, da se ne bo. Imela ga je za mož-besedo. V 70 letih prejšnjega stoletja je postalo zazidljivo zemljišče dragoceno kot danes voda. Kar naenkrat je najmlajši sin začel obiskovati starše, enkrat jih je odpeljal celo v toplice, v Laško. In potem se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi; oče je kmetijo prepisal nanj, hčerka, ki je predtem 27 let in še malo več kot zgledno skrbela za kmetijo, pa je ostala praznih rok. Jeza in razočaranje, solze, prošnje - nič ni pomagalo. Brat je še za časa življenja staršev začel veselo prodajati parcele, njej pa ni ostalo drugega, kot da odide. Še prej je zažgala kozolec, odprodala stroje, živino … razočaranje, ki jo je razjedalo, je bilo tako močno, da je začela hirati in pri 62- ih je potem umrla. Žalostno je predvsem to, da o nekdaj trdni kmetiji danes ni ne duha ne sluha. Na pokopališču tudi ni več groba njenih staršev. Brat ni skrbel zanj, ni plačeval taks, pa so ga zravnali z zemljo …
Še pika na i, ki je z zgoraj nanizanimi primeri posredno, ali neposredno povezana ali pa tudi ne: Slovenci smo na splošno slabo funkcionalno pismeni, pod povprečjem držav OECD – v besedilih in matematičnih spretnostih ter pri uporabi zahtevnih digitalnih okolij.
To pomeni, da ima vsak četrti odrasli Slovenec zmanjšane besedilne in matematične spretnosti, težko razume celo preprosta besedila, na primer oglase na radiu in televiziji, ne zna izpo
petek, 14. april 2023
Šentjernejski kralj cvička je Mišel Gorenc
V Društvu vinogradnikov Šentjernej, ki šteje okrog dvesto članov, so že opravili društveno ocenjevanje vin, na nedavni prireditvi pod Grabnarjevim kozolcev na Razdrtem pa so podelili tudi priznanja in odličja najboljšim vinogradnikom.preberite več »
četrtek, 23. marec 2023
Velikonočna razstava v Deželi kozolcev
Tudi letošnjo pomlad vabljeni na ogled velikonočnih motivov v Deželi kozolcev. Lansko razstavo velikih pirhov smo letos nadgradili s pisanimi zajci.preberite več »
sreda, 15. marec 2023
FOTO: Planinke v Nebesih
V nedeljo, 12. 3. 2023, na gregorjevo, smo članice PD Črnomelj izvedle tradicionalni 19. pohod ob dnevu žena v Nebesa. To je zaselek razstresene vasi Hom nad Šentrupertom v Mirnski dolini. Izleta se je udeležilo 72 planink iz vseh treh belokranjskih društev, od tega deset mladih ljubiteljic planin. V Šentrupertu so nas pričakali štirje planinci PD Polet. Bivši predsednik Bojan nam je predlagal ogled Deželo kozolcev, ki je drugi muzej kozolcev na svetu. Videle smo 19 različnih sušilnih naprav, ki po večini izvirajo iz Mirnske in Temeniške doline. Prikazujejo razvoj kozolca od preprostih sušil do dvojnih kozolcev toplarjev. Izvedele smo tudi, da se v bližini nahaja Kazensko-poboljševalni dom Dob.preberite več »
sreda, 8. marec 2023
KOLUMNA: Meje
Pred dnevi so tisti, ki so se udeležili ''podnebnega štrajka'', vdrli na stadion za Bežigradom, ki je v zasebni lasti, češ, da bodo tam posadili drevesa. Ta vdor v neko zasebnost, ne glede na to, kaj si o njej mislimo, bo edino, kar mi bo o tem štrajku ostalo še lep čas v spominu. Razumni ljudje so se zgražali nas vandalskim početjem, žal se premalo zavedamo, da bi še marsikatera prodana duša kričala po Ljubljani ''dol s kapitalizmom'', če bi ji tisti, ki želijo ponovno uveljaviti trdi socializem, omogočali Maldive in druge destinacije vsaj nekajkrat letno … Res je žalostno, da zaradi peščice jugonostalgikov vedno bolj drvimo v neke pretekle čase, iz katerih smo se leta 1991 komaj, komaj rešili.
Ko sem začela brskati po spominu, sem spoznala, da so imeli tudi predniki kar močno željo po lastnini drugega. Ne vsi- nekateri pa! Pravdanja zaradi mejnikov so marsikoga spravila na kant, družino pa na beraško palico. Spominjam se pokojnega soseda mojih staršev. Leto za letom je premikal mejni kamen, a le za eno širino (cca. 10 centimetrov). Sproti ni nihče opazil. Ko sva začela graditi hišo z možem, je prišlo do grdih prepirov, saj je geometer postavil mejni kamen ponovno tja, kjer mu je bilo mesto.
Nekoč, ko je bilo vse ''naše'', so preko zasebnih parcel vodile ''stoletne'' stezice. Nihče ni razmišljal, je to prav ali narobe, vsi smo jih uporabljali. Po osamosvojitvi, ko je postala lastnina nekaj svetega, smo se pri takšnih stezicah ''prebudili'' tudi uporabniki. Nekateri smo razumeli, da lastnik prehoda ne dovoli več, drugi ne.
Sodeč po zgodbah, ki sem jih zbrala v knjigah Ogenj, rit in kače niso za igrače, so se nekoč najpogosteje sporekli zaradi: termanov (mejnikov), vode, alkohola, dediščine, medsosedskih odnosov, porok iz koristoljubja, odnosov med gospodarji in hlapci. Slovenci smo res posebneži. Kot trmasti biki sledimo temu, kar si vbijemo v glavo, čeprav vemo, da kdaj nimamo prav. A vseeno vztrajamo.
Že od davnine sem se je vedelo, da najbolj sočna trava raste tik ob meji. Tisti, ki so cenili in spoštovali medsosedske odnose, so pazili, da niso nikoli zahajali v tuje zelje. Kljub temu pa se je zmeraj našel kdo, ki je rad prestavljal mejnike in netil prepire.
Naša preteklost nam tudi skozi ''šundar'' dokazuje, da se medsebojno sovraštvo ne splača. Po vojni so celo govoričili: ''Tujega nočemo, svojega ne damo!'' Kakšno sprenevedanje! Čeprav sta, vsaj na papirju, veljala solidarnost in tovarištvo, so prav s krajami, imenovanimi nacionalizacija, povzročili nemalo gorja.
A ker se naše napake najlepše vidijo skozi zgodbe, prilagam dve. Tudi v poduk.
Nandetova zgodba
Pravili so, da je bil še kot mlad fant zaljubljen v dekle iz bolj ugledne družine. Vendar ga ta ni marala, ker je bila zelo živahnega značaja, za Nandeta pa je med ženskami šel glas, da je bolj mrtve narave, kar je, med drugim, pomenilo, da si pri dekletih ni dosti upal. To ni bilo nič nenavadnega, saj mu je moralne norme vtepala v glavo mati, ki je bila zelo starokopitna, hkrati pa se je bala, da bi nad sinom dobila oblast kakšna druga.
Ko se je Nande nekoč vračal s skupino prijateljev z veselice, jih je premotil čuden hrup, ki se je širil izpod nekega kozolca. Na srečo ali pa tudi na žalost je bila noč svetla, tako da je lahko Nande povsem razločno videl dekle, ki mu je bilo všeč, ki se je onegavila kar s tremi moškimi hkrati. Čeprav se je po njihovem smehu jasno videlo, da so pijani, je bil Nande zaradi videnega tako prizadet, da se je odplazil domov, vzel štrik in odtaval v štalo. Še dobro, da ga je slišala mama, ki mu je preprečila namero, in poslej je bil še bolj pod njeno komando.
Leta 1968 sta bila edina, ki nista imela vode, elektrike; gnojnica iz stranišča, ki je še zmeraj stalo za svinjakom, se je razlivala po travniku in smradila bližnjo in daljno okolico.
Spomladi 1973 je mama umrla, Nandetovo življenje pa je postalo še bolj usmiljenja vredno. Ni se umival in zaradi ran, ki so se mu odpirale na nogah, je šel v nos vsakemu, ki mu je prišel blizu.
Lastniki kmetij, ki so bili njegovi mejaši, so sčasoma spoznali, da Nande splo
sobota, 4. februar 2023
Pod farovškim kozolcem praznovali 20-letnico
Turistično društvo Galicija pomembno vpliva na življenje v istoimenski krajevni skupnosti v Savinjski dolini.