Iskanje: krneki

torek, 1. avgust 2023

četrtek, 4. avgust 2022

sobota, 24. april 2021

ZanimivostiLepota in zdravjeDnevnikpred 1104 dnevi

ZanimivostiLepota in zdravjeDnevnikpred 1104 dnevi

Non-paper: Krneki, ki pretresa svet

Včasih je nekaj lažje napisati, kot se pod napisano podpisati. Kaj sploh je non-paper, ki mu Marko Crnkovič pravi »krneki«? Najpogosteje gre za kos popisanega papirja, brez uradnih oznak države ali institucije, brez podpisa avtorja ali...

ponedeljek, 10. avgust 2020

nedelja, 18. avgust 2019

torek, 20. november 2018

Avtomobilizemgoogle.compred 1990 dnevi

Avtomobilizemgoogle.compred 1990 dnevi

CMS ne shrani test

En tekst. Krneki. Ni važn. Beda.

petek, 20. julij 2018

Regionalne novice > Osrednja SlovenijaDnevnikpred 2113 dnevi

Regionalne novice > Osrednja SlovenijaDnevnikpred 2113 dnevi

Sladoledologije in Znanstveni krneki

Med poletnimi počitnicami (julij in avgust) so vrata Hiše eksperimentov za obiskovalce odprta vsako sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo od 11. do 19. ure, medtem ko nekateri dogodki potekajo tudi zunaj hiše na Trubarjevi cesti.

sreda, 15. april 2015

Lepota in zdravjePlanet lepotepred 3305 dnevi

Lepota in zdravjePlanet lepotepred 3305 dnevi

Vrste vprašanj, s kakršnimi se boste soočili na intervjuju

"Vprašali so me krneki", "Kire glupe fore na intervjuju, sploh ne vem, kaj so hoteli slišati od mene …"

torek, 16. december 2014

KulturaPrimorske novicepred 3425 dnevi

KulturaPrimorske novicepred 3425 dnevi

Nekdaj baš, danes pa krneki

Včasih prste nategujemo s tako silo, da nam pokajo členki, včasih pa členke uporabljamo, ne da bi se tega zavedali - ko rečemo aha, baje, načeloma, namesto, namreč, še, šele, pač, zlasti, no, pa tudi kurec, pizda, drek ... Z vsemi naštetimi in še mnogimi drugimi se bo pobliže seznanil, kdor bo v roke vzel Slovar slovenskih členkov, nedavno izdan pri Založbi ZRC.

sreda, 23. oktober 2013

Kulturams.sta.sipred 3844 dnevi

Kulturams.sta.sipred 3844 dnevi

Pesnica Anja Golob: Preziram igranje vloge žrtve

pogovarjala se je Alenka Vesenjak Anja Golob je izdala zbirko Vesa v zgibi, s katero nadaljuje pesniško govorico, ki ne pristaja na polovičarstvo, kompromise. Kot je dejala v pogovoru za STA, naslov zbirke povzema občutek, ki po njeno določa življenje v svetu tukaj in zdaj: brezsmiselno visenje, vztrajanje v neprijetni, vsiljeni negibni legi, dokler ti ne poidejo moči. Anja Golob (1976) je študirala filozofijo in primerjalno književnost. Je kritičarka, dramaturginja in pesnica. Po pesniškem prvencu V roki je zdaj izšla njena druga knjiga Vesa v zgibi. Odločili ste se, da boste ob izidu v živo prebrali celo pesniško zbirko, vseh 30 pesmi. Odkod vzvod za to idejo? Ideja izhaja iz naslova knjige Vesa v zgibi. Menim, da mora biti poezija v stiku s svetom, v katerem nastaja. Ko sem se vprašala, kakšno poezijo pišem, in našla stičnosti med posameznimi pesmimi, sem ugotovila, da je najbolj primerna krovna metafora “vesa v zgibi”. To je gimnastični element, ki ga nisem bila nikoli v življenju zmožna izvesti, kar me je v osnovnošolski dobi precej frustriralo. Predstavljam pa si, ker sem bila v izvedbo prisiljena, kako grozljiv občutek je to; brezsmiselno visenje, vztrajanje v neki neprijetni, vsiljeni negibni legi, dokler ti ne poidejo moči. Tako vidim življenje tukaj in zdaj. Odločila sem se torej, da poskusim izvesti veso v zgibi na metaforični ravni. Gre za neko vztrajanje, za poskus stika s poezijo v drugačni obliki, kakršne smo sicer vajeni z literarnih nastopov. Vprašanje je bilo, do kolikšne mere lahko zdržim jaz, do kolikšne občinstvo. Z branjem sem zelo zadovoljna. Med samim dogodkom je na ulici nekdo precej bučno igral na saksofon. Ker imam težave s koncentracijo, me je to seveda motilo, a zgodilo se je točno, kar se je moralo – bila sem prisiljena vztrajati. In občinstvo z vami… Iskreno sem hvaležna publiki, ljudem, ki so si vzeli čas in prišli. Tega nikakor ne jemljem za samoumevno. Je pa zoprn občutek, da sem kot pesnica postavljena v tako pozicijo. Opravljam svoje delo, ki bi moralo biti na isti ravni kot druga dela. Pa ni – jaz moram biti hvaležna. Pri nas je vloga pesnika popolnoma degradirana, a poudariti želim, da imam čez glavo jamranja in da igranje vloge žrtve preziram, ne glede na to, kdo me je vanjo postavil, sama ali okolje. Tematika nekaterih mojih pesmi je, recimo, lezbična, toda nikoli nisem želela izdajati pri GLBTQI založbah, niti nisem želela in nočem biti obravnavana s tem predznakom. Tudi če ne govorimo o žrtvah, pač pa o tem, da je danes, četudi se morda zgolj na 7. in 8. februar sliši drugače, kultura večini odveč. In da je vse slabše, da je vse bolj kot ne spregledano, nevredno. Da, predvidevam, da so pesniške eminence, ki danes zasedajo neke pozicije, vendarle doživljale neke odzive na svoje delo. Staroste slovenske poezije imajo ta status verjetno z razlogom. Toda kar se naše generacije tiče, imam občutek, da nam družba na vseh ravneh sporoča, kako bi bilo bolje, če nas ne bi bilo. To vpliva na poezijo. Pomislite le, kako je razvrednotena sestava posameznih komisij. Ni, recimo, več logično, da se morajo člani izločiti, če so imeli karkoli opraviti z nominiranci … Dopušča se popolna relativnost teh reči, stvari pa niso relativne. Zdaj boste sicer prepričani govorili prepričanim, toda morda povejte tistim, ki dvomijo. Zakaj umetnost v času, ko ljudje rešujejo osnovno eksistenco? Temeljna diskrepanca, ki jo vidim, je, da se nam povsod, na vseh ravneh, dopoveduje, da umetnost ni potrebna, ker ljudje nimajo za burek. To dejstvo razumem in ga iskreno obžalujem, toda nič drugega nas ne bo rešilo. Nobenega veselja ni več do življenja, ker je skopljeno na vseh ravneh. Kjerkoli je mogoče, obstaja neka neimenovana avtoriteta, ki jo skrbi zgolj za profit. In točno to je razlog, zakaj bi bilo potrebno dreti v knjižnice, v gledališča, v vse inštitucije, ki imajo karkoli opraviti s kulturo. Ker smo ljudje, ne stroji. Sama ne želim živeti svojega življenja na najnižjih možnih obratih, ne pristanem na to. Zanima me, zakaj me stisne, ko nekdo na odru fantastično pove Shylockov monolog. Kako je lahko ta po več sto letih še vedno nekaj, kar te resnično vznemiri. Umetnost je po moje še edino, kar sploh ima kak smisel – kaj drugega ga pa še ima? Ali ima smisel, da lahko ena odločitev nekega človeka (slučajno župana Ljubljane) drži v šahu celo državo? Ali pa, ima smisel, da vsak dan za neko mašino delaš devet ur stvari, ki nimajo s teboj nič skupnega, pri tem pa moraš biti še dobre volje in srečen, da imaš službo? To pa ima smisel? Čemu naj bi imela poezija manj smisla od naštetega? Obstaja široko razširjen predsodek, da je nerazumljiva. Svetovala bi tem, ki ga zastopajo, da si vzamejo deset minut in ji dajo možnost. Prepričana sem namreč, da bi nam bilo neprimerno bolje, ko bi več ljudi bralo poezijo. Tam, kjer naj bi literatura imela domicil, na Društvu slovenskih pisateljev, je predsednik nedavno z izjavo, o dosežkih pesnic, češ, kakšen uspeh, da sta kar dve med nominiranci za Jenkovo nagrado, poskrbel za precej vznemirjenja. In potem ga je stopnjeval, ko je dejal, da naj se s tem ukvarjate tisti, ki ste ga v odprtem pismu opozorili na neprimernost izrečenega. Zakaj pa bi bili tam kaj drugačni? Očitno smo v zmoti mi, ki smo v svoji naivnosti predvidevali, da nekdo, ki prodaja svinjske polovice, pač ne more biti vegetarijanec. Glede pisma, ki sem ga sopodpisala, se strinjam s kolegom, ki je rekel, da je treba vsakič, ko se zgodi kaj takega, dvigniti glas in protestirati, naj bo še tako “benigno”, naj obstaja še toliko opravičil za takšno izjavo. To je bil javni govor, za katerega človek odgovarja. Gospod Taufer se je imel v svojem odgovoru na naše pismo možnost popraviti, razložiti podrobneje, kako je mislil, kar je rekel, pa tega ni storil, nasprotno, le podkrepil je svoje besede. Priznam, to me je razočaralo. Razočaranje lahko sproži tudi to, da se o enakopravnosti žensk pogovarjamo leta 2013. Vesela sem, da je Mesto žensk speljalo projekt postavitve živega spomenika ženskam, pomembnim za razvoj Ljubljane, ki so izbrisane iz kolektivnega spomina. Toda ali smo res v poziciji, ko je potrebno izvesti tako deklarativno akcijo? A tu smo, o tem se zdaj, leta 2013 v Sloveniji, pogovarjamo? Ker potem kot lezbijka tu pa res absolutno nimam česa iskati. Zdi se namreč, da z vsako gesto, ki jo sama jemljem kot del osnovne življenjske pozicije, tu zapadam v konflikte, ker izpadem kot totalna radikalka. Na zadnji Fabuli se je beseda ustavila tudi pri tem, da poezija dopušča največ možnosti za blef. Nekateri so se nasmihali, drugi negodovali, kaj menite vi? Po moje obstajata v tem kontekstu dva tipa poezije, en je embalaža in en je poezija. Kar se tiče prve, lahko umestiš vanjo karkoli in tudi karkoli skriješ. Mene se taka poezija ne tiče in me niti slučajno ne zanima. Če bi v odzivih iz okolja zaznala, da jo pišem sama, bi s tovrstnim smetenjem nehala. Zame je poezija trdo delo, napor, v katerem se neiskrenost vidi, ker slabi izpovedno moč. Ne mislim, da je moja pozicija kakorkoli privilegirana in da je nekaj čudovitega, če lahko zase rečeš, da si pesnik in zviška gledaš na ljudi, ki zase pravijo, da poezije ne razumejo. Ne verjamem v navdih in ne zdi se mi, da je pisanje poezije neko strašno poslanstvo. Embalažna poezija izvira prav iz iz tovrstnih predpostavk. Ko bereš neko poezijo, vidiš, kaj je zadaj, in vidiš tudi, ko ni zadaj nič. Iritira me, ko se ta vljudno zapakiran nič prodaja kot poezija. Iritiralo vas je tudi dejstvo, da kritiška refleksija izginja iz tiskanih medijev, saj imajo ti manj in manj denarja za honorarje zunanjih sodelavcev. Na ministrstvo ste naslovili pismo, v odgovoru so vas hoteli potolažiti, tudi s tem, da ni vse v njihovih rokah. Kritiki so profesionalci in naj bi bili neka vmesna točka med umetniškim delom in občinstvom. Kritiki tozadevno omogočajo osnovno higieno kulturnega prostora. In kdo drug, če ne ministrstvo, lahko kaj naredi? Mediji so vsi na trgu, to so lastnine določenih interesnih skupin. Potem ti ministrstvo sporoči, da za to ni pristojno, ter te povabi, da s kolegi še malo razmisliš in se kar še kaj oglasiš, samo pa načrtuje v prihodnosti nekakšna brezplačnika o kulturi… Brezplačnika o kulturi! To je evfemizem. Ta situacija me spominja na človeka, ki, da bi si pozdravil pljučnico, jemlje pikovit. Kultura ni zastonj in ni mimogrede – ne gre za elitizem, gre pa za izkazan interes, za željo vložiti nek osebni napor, potruditi se. In zdaj naj bi refleksijo o kulturi prinašal nekakšen brezplačnik? Želela bi si, da sem kaj narobe razumela. Kakšno sporočilo s tem posredujemo? Kaj to pove o tematiki? Kdo bo to bral? Kdo bo to pisal? Kakšna bo raven? Kdo bo to plačal? Kakšen interes bo imel? Ideja se zdi popolnoma nedomišljena, nelogična in deluje resnično kot “krneki”. Da jo lansira ministrstvo, mi pove vse in preveč, vsekakor pa dovolj, da od vsake nadaljnje debate vnaprej odstopam. “Tonemo,” kot bi rekli EKV. Če se vrneva k poeziji. Kako zdaj drugo knjigo čutite glede na prvenec? Ta knjiga se mi zdi precej boljša od prve. V roki je bil pač prvenec in velik del njegovega namena je bil dosežen že s tem, ko je izšel, ker je moji poeziji tlakoval pot v javnost. Prva knjiga je bila zelo heterogena, tam zbrane pesmi so bile plod desetletnega dela. Drugo zbirko sem pisala dve leti in pol. Zbirka ni urejena po sklopih, se pa pojavljajo nekatere teme, ki me zelo zanimajo, na primer temi telesa in spola, ki sta tako ali tako ontološki in pogosta zadevata dvojino. Kako odmerjate ironijo, da pesem ne zdrsi v nek, da ne rečem, štos. Z ironijo ravnam po občutku. Nikakor ne uspe vedno, so nekatere pesmi, ki so ostale na tej primarni ravni in jih občinstvo dojema zgolj skozi vrhnjo plast vica, izpod katerega se to, kar sem mislila, da je spodaj, ne prebije. Tak primer je, recimo, Moja punca in moj fant, ki je zame izjemno boleča pesem, na branjih pa dosledno doživlja prešerne odzive in salve smeha. Ali pesmi “preverjate” doma, s svojimi, ali šele na literarnem večeru? Jih kdaj, zaradi nasvetov/odzivov drugih spreminjate? Preverjam, vsekakor. Vztrajam na kritičnih pripombah, na debati brez rezerve, na brezkompromisnem soočenju argumentov – samo s tem si lahko karkoli pomagam. Zgodi se, da kaj spremenim, absolutno, ampak dosledno se to zgodi na mestih, na katerih sem tudi sama v dvomih, ali stvar stoji, ali se razbere, kar se trudim izpisati. Na mestih, kjer sem prepričana, nimam kaj. Že nekaj časa imate v mislih tudi roman. Kako kaže? Posvetila sem se mu na poletni rezidenci na Dunaju, potem pa je sledil povratek v realno življenje, ki je prekinil to krasno zapredenost v rutino pisanja. O vsebini ne bi govorila, lahko pa rečem, da s protagonistom nisva prijatelja in da si tudi nisva prav podobna, kar je za roman vsekakor dobro.

ponedeljek, 28. maj 2012

SlovenijaDelopred 4357 dnevi

SlovenijaDelopred 4357 dnevi

Kajzerce: Zoran ni kriv

So podjetja Janko Vič, Zoki, Zoran, Jay-Z, Zoki Sin1, Electa Krneki, Ovinek.com in Dante Alighieri povezana z Jankovićem? Mi in Vilfan ...

sreda, 14. december 2011

SlovenijaPolitikispred 4522 dnevi

SlovenijaPolitikispred 4522 dnevi

Milan Zver: SDS ni “krneki”. Je najmočnejša glasnica interesov slovenskega naroda in države!

Evropski poslanec SDS dr. Milan Zver se je na spletni strani stranke odzval na zadnje dogodke v zvezi z domnevnim pojavom sovražnega govora. Zverovo pisanje je pronicljivo, argumentirano, modro, mestoma celo duhovito. Na spletnem portalu Politikis.si Zverov tekst objavljamo v celoti. “Zbrati moramo državljanski pogum, nehati biti apatični in anemični. Povedati moramo jasno, da ni mogoče, da

sobota, 21. maj 2011

Lepota in zdravjeŽurnal24pred 4730 dnevi

Lepota in zdravjeŽurnal24pred 4730 dnevi

Učijo vas tudi teka po vodi

V tretje leto stopa prav poseben festival, ki znanstvena dognanja prikazuje na zabaven način v znanstvenih šovih. Štiridnevni brezplačni festival, ki se je začel v četrtek in gostuje po starih ulicah, mostovih in trgih Ljubljane ter Pirana, doživlja danes vrhunec s skrivnostnim spektaklom, katerega vsebine organizatorji iz Hiše eksperimentov nočejo razkriti. Za idejo: lanski spektakel je skorajda mejil na čarovnijo, saj je ponudil tek po vodi – ne da bi se tekači vanjo potopili.Če še česa ne veste ..."Glavna atrakcija so znanstveni šovi, ki potekajo na pol ure, izvajajo pa jih domači in tuji gostje, ki jih je skupaj 27, med njimi 12 iz ZDA, Izraela, Danske, Finske, Francije in Velike Britanije," pojasnjuje Miha Kos iz Hiše eksperimentov. "Potekale pa bodo tudi delavnice Znanstveni Krneki, na katerih bodo obiskovalci lahko iz preprostih predmetov, kot so tulci toaletnega papirja, filmske škatlice in slamice, izdelovali periskop, oboo, letečo hobotnico, bumerang in druge zanimive reči, ki jih bodo lahko odnesli domov." Med festivalom so vrata v Hišo eksperimentov, kjer potekajo delavnice, priprta, kar pomeni, da boste za vstopnino plačali polovično ceno (2 evra), za mlajše od petih let in starejše od 99 pa je vstop prost. "Festival je namenjen vsem, ki so radovedni, ki si upajo priznati, da česa še ne vedo, in ki bi se česa še radi naučili," dodaja Kos. Videti ni nujno verjetiZnanstveni šovi predstavljajo posamezne teme s področja znanosti na didaktičen način prek eksperimenta, obenem pa so privlačni za obiskovalce, ki jih izvajalec vključi v dogajanje. Že zanimivi naslovi povejo, kaj bo videti v šovu: tlakologija, mehurčkologija, barvologija, spominologija ali Videti je verjeti – ali je res tako? Več najdete na www.znanstival.si.

torek, 19. april 2011

ZanimivostiŽurnal24pred 4761 dnevi

ZanimivostiŽurnal24pred 4761 dnevi

Videospot jo je razžalostil

Zmagovalka Eme 2011 Maja Keuc se je pred odhodom na Eurosong ustavila v Žurnalovem uredništvu in poklepetala z našimi bralci. Spodaj si lahko v obliki intervjuja preberete, kako je odgovarjala na vprašanja. Maja K.: Pozdravljeni! Tanči: Kaj si misliš o svojem videospotu za pesem No One? Maja K.: Na spot na žalost nisem imela nobenega vpliva, posnela ga je ekipa RTV, ki so izbrali tudi režiserja in zgodbo ... Ne bom komentirala, kako je vse to potekalo, lahko pa vam le povem, da sem izjemno žalostna, saj sem upala, da bo vsaj zrežirano malce drugače... to je bilo edino upanje, da bo vsaj nekako izgledalo vse skupaj ... Binka: Maja, vse pohvale tvojemu vokalu, vendar moram priznati, da videospot ni ravno kvaliteten, drugače pa rock on. Maja K.: Hvala lepa! Tega se tudi sama zadevam, žal ne morem nič storiti, vsekakor pa za svoje nadaljnje pesmi, ko bom lahko imela sama kontrolo nad vsem, ne bom snemala več takšnih spotov.   Nena: Kako potekajo priprave na Eurosong? S čim si trenutno najbolj zaposlena? Maja K.: Nena, trenutno sem najbolj zaposlena s koncerti in gostovanji, saj sem vsak teden v drugi državi ... Prav tako pa že potekajo scenske in pevske vaje ... Vse kar je v moji moči je to, da odpojem kar se da najbolje.   Ćlowk: A se zavedaš, da si v tem letu naredila več koristi Sloveniji kot vsi politiki hkrati? Maja K.: Ooo... hvala lepa! To je pa res lepo slišat...   Tasha: Že veš, kaj boš imela oblečeno na Eurosongu? Maja K.: Tasha, seveda. Obleka bo narejena iz verižic. Tanči: Imaš kaj treme pred enem največjih nastopov tvojega življenja (Eurosong)? Maja K.: Seveda. Ampak vsi pravijo, da je to nepozabna izkušnja in da dobiš samo še večji "push", ko stopiš na oder. Tasha: Kdo pa ti bo oblikoval obleko? Maja K.: David Matej Goljat. AbC: Zakaj David Matej Goljat? Čarovnica je bila že Alenka Gotar. Srečno na Evrosongu, upam da ekipa okoli tebe ve, kaj dela in da ne bo (več) kiksov z njihove strani. Maja K.: Tudi njega so izbrali na nacionalni televiziji, vendar sva se pogovorila in upam, da bo res tako lepo izgledalo, kot se sliši ... Bralec: Potem se drugo leto srečamo v Stožicah na Eurosongu .... Kaj mislis ti, he he? Maja K.: Hehe, če bi se to zgodilo, bi me verjetno kap od sreče... Vendar v Sloveniji skoraj nič ne vložijo v promocijo svojega predstavnika, oziroma zelo malo v primerjavi z ostalimi državami. Poleg tega je Eurosong zelo pogojen z politično zgodovino držav, geografsko lego, itd...   Madvillain: Zanima me, če boš imela občutek, da si nas razočarala, če ti mogoče ne bo uspelo? Je cela situacija stresna zate, se lahko soočaš s pritiskom, kateremu si podvržena praktično iz včeraj na danes? Kako se navaditi na tak pritisk? Maja K.: Zakaj bi vas razočarala? Dala bom vse od sebe in mislim, da bi morali ljudje to tudi tako vzeti. Nimam pa vpliva na uvrstitev, žal. Situacija je seveda stresna, saj je na meni velika odgovornost, a sem zelo pozitivna oseba in mislim, da bom vse to zmogla (če sem zmogla do zdaj). Madvillain: Kako misliš, da nimaš vpliva na uvrstitev? Tvoj glas, stas, performance vplivajo na odločitev! Malo več optimizma! Glede razočaranja pa bom rekel tako: ljudje jemljejo to zelo zelo osebno in saj vidiš, primerjajo te s politiki! Ko si uspešen, te imajo vsi radi, ko pa kaj ne gre... Maja K.: Hehe, seveda na TO imam vpliv. Sama se pa ne morem postaviti v finale. Tega pa se dobro zavedam kako je z ljudmi ... Če bom uspešna, bodo vsi skladki, če ne ... me bodo odrezali. Tako pač je, na žalost ..   Nena: Kako premaguješ tremo? Kakšna posebnega tehnika? Maja K.: Nena, zeeeeeeeham! Nena: Hahahahaha. Pa ne mi rečt, da to pomaga. A ni joga pri vas zvezdnicah v modi? Maja K.: Hehe, Nena veš kaj, dejansko mislim, da do tega pride zaradi živčnosti in se telo tako sprošča. Ne delam tega nalašč :)   DerrickRose: Si se že povsem navadila na slavo in dobila trdo kožo? Igraš kaj stave, koliko evrčkov bi vrgla na svojo zmago na Eurosongu? Maja K.: Navadila sem se na ves pritisk (zunanji in notranji, ki ni viden očem javnosti) in mislim, da sem bila primorana v zelo kratkem času dobiti precej trdo kožo... Stav pa ne igram.   Krneki: Sedaj si slavna, spoznavaš nove, zanimive ljudi in imaš fanta. Kaj misliš o nezvestobi? Maja K.: Mislim,da je to zelo odvisno od tega, kakšna oseba si. Nezvestoba je dandanes zelo prisotna, vendar še vedno mislim, da je se je vredno truditi za nekoga, ki ga spontano najdeš in z njim začutiš neko kemijo in da ni vredno skakati čez plot. V svetu, kakršnem sem, še bolj cenim odnose, ki jih imam z ljudmi.   Magic21: Si si kdaj predstavljala, da boš nekoč pela na Eurosongu? Ali so bile to tvoje sanje in kakšne cilje imaš za naprej (šola, petje)? Maja K.: Ja, hvala leeepa! Ja, že od nekdaj sem si predstavljala vse te stvari in glej ga zlomka ... vse stvari, ki sem si jih želela in se za njih trudila, se mi počasi uresničujejo (z grenkimi in dobrimi izkušnjami). In upam, da me bo ta spontanost srečevala tudi v prihodnje. Za naprej pa: ALBUM!Tujina, izobraževanje v tujini... Nekoč bom odprla lastno glasbeno šolo.   Tasha: Maja, kdo vse pa gre s tabo na Eurosong? Tudi fant? Maja K.: Z mano bodo štiri back vokalistke in ekipa RTV-ja. Tanči: Si Anžeta Zalarja spoznala že preden si postala slavna? Maja K.: Nisem ... spoznali smo se na talentu, vendar se nikoli nisva posebej pogovarjala ali družila. Vse je bilo le splet okoliščin in spontanosti. Nikoli si nebi mislila ...   Janez N.: Kateri je tvoj najljubši slovenski band? Maja K.: Hm, težko bi se odločila za samo enega... Atomik Harmonik. Saj ne, šalim se (smeh). Siddharta, Dan D, Tabu, ... Tanči: Kateri je tvoj najljubši film? Maja K.: To pa zelo težko rečem ... Pojma nimam! Mi je pa zelo všeč film Sedem duš, Izvor ... Janez N.: Imaš še kakšen hobi poleg petja? Maja K.: Trenutno sem tako okupirana z glasbo, da dejansko nimam časa niti zase, kaj šele za kaj drugega. Kar seveda ni dobro, ampak v tem trenutku tako je ... Ko pridem z Nemčije, pa grem nekam, kjer bom čiiiiiist odrezana od medijev, telefona, računalnika, vsega :)) Janez N.: Imaš že izbrano državo, v katero se boš odpravila po tekmovanju? Maja K.: Joj, ne še ... Binka: Kater je tvoj najljubši letni čas? Maja K.: Pomlaaaad!   Krneki: Kako komentiraš video Maja je po gobe šla? Maja K.: Super je! Ful sem se nasmejala! Smo se z bendom odločili, da bomo posneli gozdno pustolovščino št. 2 (smeh). Iz vsega slabega je treba pozitivno ven vzet in bit nasmejan!     (Foto: Nik Rovan)     Madvillain: Zanima me, kaj je tvoja najljubša hrana? Kako skrbiš za svojo postavo? Dosti športaš? Maja K.: Moja naj hrana je čokolada ... na žalost. Za svojo postavo pa skrbim tako, da se prehranjujem čimbolj zdravo in grem, kadar mi čas dopušča, malce na fitnes.   Krneki: Kaj pa šola? Si študentka? Maja K.: Sem študentka filozofske fakultete, vendar se nameravam glasbeno izobraževati tudi v tujini. Krneki: Kam pa? Maja K.: V London najverjetneje.   Binka: Kako se imenuje tvoj bend, ali je Papir? Maja K.: Moj bend se imenuje Soulcrew, Papir pa je projekt, pri katerem sodelujemo različni glasbeniki, ki smo se združili z namenom, da obudimo staro popevko in jo oblečemo v malce modernejše obleke.   Jush: Mene pa zanima, če imaš šolan glas, ali si se naučila sama? Ker lahko samo gledaš, ko ti zapoješ, ker se sliši da je zapeto iz dna srca. Maja K.: O, hvala! Res je zapeto iz dna srca ... in za to ni šole. Sem se pa zdaj začela učiti speech level singing in mislim s tem tudi nadaljevati, da bom lahko pela na dolgi rok in se ne bom strošila.   Nena: Kaj pa misliš o novi sezoni talentov? So v redu kandidati? Maja K.: Na žalost sem do sedaj uspela videti samo prejšnjo oddajo. Poznam nekaj prijateljic pevk, ki so odlične in jim želim VSE DOBRO! Več pa ne morem komentirati, ker nisem spremljala zadeve od začetka.