Iskanje: optimizacija, strani
torek, 25. september 2012
Drobnič za Krizno ogledalo STA: Rešitve za Talum morajo biti sprejete takoj
Kidričevo, 25. septembra (STA) – Talum je zaradi visoke cene električne energije v izrazito nekonkurenčnem položaju v primerjavi z drugimi evropskimi proizvajalci aluminija, zato bo rešitve za njegovo prihodnost potrebno poiskati takoj, je za STA povedal predsednik uprave kidričevske družbe Marko Drobnič in dodal, da je kljub višanju prihodkov letošnje poslovanje negativno.
Že nekaj časa je jasno, da Talumu največ težav povzroča visoka cena električne energije.
Dejstvo je, da je cena električne energije, ki jo Talum plačuje za proizvodnjo aluminija, absolutno previsoka in to negativno vpliva na naše poslovanje. Zaradi tega Talum izgublja na konkurenčnosti v primerjavi z ostalimi evropskimi proizvajalci aluminija. V primerjavi z njimi smo sicer po stroškovni in energetski učinkovitosti v samem svetovnem vrhu, žal pa smo na vrhu tudi pri ceni oskrbe z električno energijo.
Kaj kažejo zadnje številke o poslovanju?
Polletni poslovni izid je bil kljub visoki ceni električne energije boljši od pričakovanega. To je posledica povečanja obsega prodaje, naše učinkovitosti v proizvodnji ter vedno večjega deleža proizvodov z visoko dodano vrednostjo. Vse to pa ne more eliminirati vpliva visoke cene električne energije, kar je povzročilo 6,5 milijona evrov negativnega izida iz poslovanja.
Ali je torej Talum v tem trenutku likviden?
To bi sicer lahko res pomenilo že velike težave z likvidnostjo, v kolikor večinski lastnik Eles ne bi izdal poroštev, s katerim smo te težave premostili. Izdanega poroštva v višini 13,5 milijona evrov do konca leta ne bomo presegli. Zagotovo pa to ne more biti dolgoročna rešitev za Talum. Poslovanje je potrebno stabilizirati čim prej. Rešitve obstajajo in so bile že večkrat predstavljene vsem, ki lahko o rešitvi te problematike odločajo.
Za reševanje problematike v Talumu se v javnosti špekulira o več možnih scenarijih. Kateri je upravi podjetja najbližje oziroma ali ste kakšnega od njih predlagali tudi sami?
Potrebno je poiskati najbolj optimalen scenarij tako za Talum kot za državo, ki je njegova lastnica. Sami smo predlagali več scenarijev, vsi pa temeljijo na optimizaciji cene električne energije na srednji rok, na način, ki ne vključuje stroškov čezmejnih kapacitet za energijo, ki ni uvožena. Ob tem lahko Talum kot pomemben odjemalec določene storitve ponudi elektroenergetskem sistemu. V kolikor bi se nam navedeno v ceni električne energije priznalo, bi to omogočilo nadaljevanje prestrukturiranja Taluma z jasno in uresničljivo strategijo.
Menite, da bo v Talumu moralo za to priti do spremembe lastništva?
Prenos lastništva ni pogoj, da se lahko optimizacija cene električne energije in prednosti, ki jih Talum za elektroenergetski sistem ima, priznajo in realizirajo.
Kaj na vaše pobude poreče država?
V zadnjem obdobju so se tako na vladi kot na posameznih ministrstvih aktivno vključili v reševanje omenjene problematike, ker pa čas ni naš zaveznik, potrebujemo odločitve. Ob tem moram poudariti, da bo potrebno določene premike narediti tudi pri politiki oblikovanja cen električne energije domačih proizvajalcev. V kolikor se to ne bo zgodilo, bodo, ne le Talum, temveč tudi drugi izvozno naravnani gospodarski subjekti postavljeni v izrazito nekonkurenčen položaj.
Zakaj?
Če bi danes Talum kot proizvajalec aluminija deloval v Nemčiji, bi plačeval za 10 do 12 evrov oziroma za 25 do 30 odstotkov nižjo ceno za megavatno uro električne energije. Razlika, ki nastaja, je posledica načina oblikovanja cen domačih proizvajalcev električne energije ter ukrepov, ki jih je sprejela Nemčija v smislu razbremenitve določenih dajatev aluminijski industriji. Prodaja vseh proizvajalcev aluminija v Evropi je vezana na borzno ceno aluminija. Ostale surovine z izjemo energentov pa kupujemo na globalnem trgu. Tako pri električni energiji kot pri plinu pa smo v Sloveniji v slabšem položaju od naše konkurence. Glede na to, da je povpraševanje po aluminiju na trgu še vedno v porastu in da negativnih signalov iz trga, deloma z izjemo v avtomobilski industriji ne beležimo, bi bilo nesmiselno, da tudi oskrbe z električno energijo ne uredimo. Zato je daleč od tega, da bi bila dejavnost Taluma in drugih proizvajalcev aluminija tržno neekonomična.
Verjetno pa bo z rešitvami potrebno pohiteti. Kako dolgo Talum še lahko zdrži v sedanjih razmerah?
Letošnje poslovno leto bomo s poroštvom, izdanim s strani Elesa, premostili. Glede na to, da pa nas že v oktobru čakajo pogajanja tako s kupci kot dobavitelji za naslednje leto, moramo rešitve sprejeti takoj. Dodatni pozitivni signal za nas je trenutno ugodna borzna cena električne energije EEX futures, ki je celo v trendu padanja. Ob predpostavki, da bi danes sklenili pogodbo za oskrbo z električno energijo in nam proizvajalci ne bi zaračunavali stroškov storitev čezmejnega prenosa, ki jih dejansko ne opravijo, hkrati pa bi Talumu priznali storitve, ki jih lahko ponudi elektroenergetskemu sistemu, bi lahko zadeve uredili vsaj do konca leta 2015.
Kako prepričani ste, da bo vse to uspelo?
Ob trenutnem pozitivnem angažiranju odgovornih na ministrstvih bo potreben tudi dejanski preskok pri oblikovanju cen električne energije domačih proizvajalcev. Glede na pozitivne ekonomske, socialne in razvojne učinke za državo ne vidim razlogov, da te rešitve ne bi bile realizirane. Električno energijo je enostavno prodajati, mnogo težje je iz nje narediti izdelke z visoko dodano vrednostjo. Ravno to počnemo v Talumu, smo pri tem uspešni in verjamemo v lasten razvojni program.
petek, 24. avgust 2012
Dobiček skupine Gorenje v polletju nižji za skoraj 64 odstotkov
Velenje, 24. avgusta (STA) – Skupina Gorenje je v prvi polovici leta ustvarila 2,3 milijona evrov čistega dobička, kar je skoraj 64 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se v enakem obdobju znižali za 3,3 odstotka na 618,6 milijona evrov. Na poslovanje v prvi polovici leta so poleg manjšega obsega prodaje vplivale tudi negativne tečajne razlike.
Dolžniška kriza, visoka stopnja brezposelnosti, visoke cene surovin in materiala, ki jih ni bilo mogoče prenesti v cene končnih izdelkov ter plačilna nedisciplina in valutna tveganja so bili glavni dejavniki, ki so vplivali na poslovanje skupine Gorenje v prvi polovici letošnjega leta, je družba danes sporočila pred spletnih strani Ljubljanske borze.
Če se iz prvega polletja lanskega leta izločijo učinki družbe Istrabenz Gorenje, katere lastniški delež je Gorenje lani julija odprodalo, so prihodki od prodaje, ustvarjeni v prvi polovici letošnjega leta nižji za 3,3 odstotka in znašajo 618,6 milijona evrov.
Drugo četrtletje je bilo v primerjavi s prvim četrtletjem prodajno močnejše, prihodki od prodaje, ustvarjeni v drugem četrtletju, pa so v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem brez upoštevanja prihodkov družbe Istrabenz Gorenje zaostali za le en odstotek.
Poslovni izid iz poslovanja je znašal 16,5 milijona evrov in je bil v primerjavi s prvim polletjem lani nižji za 7,2 odstotka, vendar je EBIT marža zrasla na 2,7 odstotka (lani 2,4 odstotka).
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je ob objavi poslovnih rezultatov zapisal, da razmere na prodajnih, nabavnih in finančnih trgih ostajajo zelo nepredvidljive in polne izzivov.
“Bitka za tržne deleže in za ustrezno prodajno strukturo na eni strani, hkrati pa pospešeno izvajanje optimizacije proizvodnih lokacij ter obvladovanje stroškov na drugi strani, so ključne aktivnosti, na katere se osredotočamo do konca leta,” je dodal. Povečanje prodaje, racionalizacija in optimizacija poslovanja ter zvišanje finančne stabilnosti sicer ostajajo glavne aktivnosti letos.
Gorenje je v prvem polletju beležilo najvišje stopnje rasti prodaje v Rusiji in na neevropskih trgih, predvsem v ZDA, Avstraliji ter na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Rast na trgih zunaj Evrope je bila 6,6-odstotna, v vzhodni Evropi pa 3,2-odstotna.
Kljub temu da je skupina uspela ohraniti in celo povečati prodajo na bolj dobičkonosnih trgih, pa je na dobičkonosnost negativno vplivalo dogajanje na nekaterih trgih jugovzhodne Evrope, še posebej v segmentu prodaje pohištva.
Poslovanje v Skandinaviji se sicer izboljšuje, vendar pa so stroški prestrukturiranja Aska tudi v prvem polletju leta negativno vplivali na poslovni rezultat. Ne glede na to, da je poslovni izid iz poslovanja zgolj za 7,2 odstotka nižji od tistega v lanskem letu, pa je čisti poslovni izid od lanskoletnega nižji predvsem zaradi negativnih tečajnih razlik in stroškov financiranju, pojasnjujejo v družbi.
Gorenje je v drugem četrtletju ustvarilo za 11,9 milijona evrov čistega in za 0,9 milijona evrov prostega denarnega toka. V drugi polovici leta naj bi se pozitivni trend ustvarjanja prostega denarnega toka nadaljeval, predvsem z nadaljnjimi aktivnostmi dezinvestiranja in z zmanjševanjem obratnega kapitala, ocenjujejo v družbi.
Neto finančni dolg se je v drugem četrtletju glede na primerljivo obdobje lani znižal za 22 milijonov evrov, struktura finančnih obveznosti pa se je v prvem polletju izboljšala, saj se je delež dolgoročnih finančnih obveznosti povečal z lanskih 52,4 odstotka na skoraj 59 odstotkov.
Med ključnimi aktivnostmi za doseganje zastavljenih ciljev izpostavljajo optimizacijo proizvodnih lokacij, ki je že v teku. Selitev proizvodnje štedilnikov s Finske na Češko se je že v celoti zaključila, v naslednjem letu bo v celoti preseljena še proizvodnja pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev iz Švedske v Velenje.
Začela se je tudi širitev proizvodnih zmogljivosti za hladilno-zamrzovalne aparate v srbskem Valjevu, ki so jo v Gorenju napovedali konec aprila. Sama širitev proizvodnje v Valjevu sicer ne bo vplivala na zaposlene v Sloveniji, so dodali.
četrtek, 19. julij 2012
Kako se uvrstiti na prvo stran iskalnikov pred vaše tekmece?
V kakovostno optimizacijo spletne strani je vsekakor potrebno vložiti nekaj časa in denarja. Kaj pa pravzaprav lahko dosežete z optimizacijo? Optimizirane spletne strani na vašo spletno stran pripeljejo več obiskovalcev, ki so na spletnih iskalnikih iskali ponudbo, povezano z vašo. Blog Spletna prisotnost tako razkriva, kako se lahko uvrstite na prvo stran iskalnikov pred vsemi
torek, 17. julij 2012
SPLETNIK.SI: Optimizacija strani, drago ali poceni?
Zakaj se cene ponudnikov optimizacije strani lahko tako zelo razlikujejo in kaj je tisto, na kar morate paziti pri izbiri pravega ponudnika?
ponedeljek, 25. junij 2012
Katere so najpogostejše zmote naročnikov storitev optimiziranja spletne strani?
torek, 15. maj 2012
Vavti za Krizno ogledalo STA: Slovenija trenutno ni zelo privlačen trg
Ljubljana, 15. maja (STA) – Stefan Vavti, ki bo prevzel vodenje Unicredit Banke Slovenija iz rok Franceta Arharja, ima pred nastopom te funkcije pozitivne občutke. O tem, ali bi banka prevzela kakšno slovensko, meni, da Slovenija trenutno ni zelo privlačen trg. “Investitorji imajo na globalni ravni veliko dobrih priložnosti,” je ocenil v pogovoru za Krizno ogledalo STA.
Krmilo banke prevzemate iz rok enega najboljših slovenskih finančnikov. Kakšni so občutki?
Unicredit Banka Slovenija je kljub trenutnim težkim razmeram v gospodarstvu v zadnjih nekaj letih dosegala dobre rezultate, ki so na več področjih presegali rezultate, ki jih je dosegal bančni sektor. To je posledica tudi dosežkov predsednika uprave Franceta Arharja in hkrati ekipe, ki sestavlja našo banko in katere del sem bil v letih 2004-2009 kot član uprave tudi sam. Tako so občutki ob prevzemu funkcije vsekakor pozitivni. V prihodnosti seveda želimo biti še boljši. Preiti želimo iz dobrih v odlične bančne partnerje za naše stranke, tako posameznike kot za podjetja.
Katere bodo vaše prve poteze?
Ko bom nastopil funkcijo predsednika uprave, se bom najprej seznanil s tem, kaj se je dogajalo v zadnjih treh letih. Banko najbolje poznam predvsem z vidika poslovanja s strankami privatnega bančništva, ker sem to področje vodil za regijo Srednje in Vzhodne Evrope, v kateri je skupina Unicredit navzoča. Pregledu stanja bo sledil razmislek in akcija. Naš cilj je jasen – biti še boljša banka v roku treh let, do česar lahko pridemo predvsem z najboljšo ekipo sodelavcev z vidika motiviranosti in profesionalnosti.
Vaš predhodnik je razvoj Unicredit Banke Slovenija temeljil na organski rasti. Se bo to pod vašim vodstvom kaj spremenilo? To vas sprašujem, ker ste predstavnik ene največjih evropskih bank, ki ima vodilne tržne deleže v mnogih državah, v Sloveniji pa ne sodi med največje banke.
Organska rast ostaja naš cilj tudi v prihodnosti. Dodati pa želim, da mora biti ta rast premišljena, inteligentna. Trenutno imamo šestodstotni tržni delež z močno prisotnostjo in tradicijo na področju poslovanja s podjetji in z željo povečati obseg poslovanja s prebivalstvom in malimi podjetji. Zato se je v zadnjih dveh letih tudi zgodila širitev naše mreže poslovnih enot, ki smo jo povečali za 50 odstotkov ter na novo zaposlili več kot 50 sodelavcev. Da so bili to koraki v pravo smer, se kaže tudi v poslovanju v novih enotah. Imamo dobro in široko ponudbo za stranke, obenem pa ohranjamo na visoki ravni tudi zadovoljstvo strank.
Kako na to gledajo v centrali in ali želijo dolgoročno ostati na slovenskem trgu?
Regija Srednje in Vzhodne Evrope in v tem okviru tudi Slovenija so ključni trgi skupine Unicredit. Skupina ima močne banke v Avstriji (prva na trgu), na Hrvaškem (prva na trgu), na Madžarskem (med petimi največjimi), v Italiji (druga na trgu) in v državah, ki so največje trgovinske partnerice Slovenije. Zato je smiselno, da je skupina prisotna in močna tudi v Sloveniji. Vendar je večje merilo kot velikost ponudba storitev za naše stranke, ki rastejo in povečujejo obseg svojega poslovanja v tolikšni meri, da pokrijejo vsaj stroške kapitala, ki znašajo 10 odstotkov letno glede na vložen kapital in povezana tveganja, čeprav spreminjajoč regulatorni okvir tega v prihodnosti vsekakor ne bo olajšal.
Ali bi Unicredit zanimala kakšna večja, tudi državna, slovenska banka?
To vprašanje bi bilo treba nasloviti na naše lastnike na Dunaju oz. v Milanu. Kolikor mi je znano, pa trenutno ne nameravamo sodelovati v nakupih drugih bank, temveč še naprej organsko rasti in poskrbeti za optimizacijo stroškov v obstoječih bankah. Na splošno Slovenija trenutno zaradi izostanka rasti in pomanjkanja dobičkonosnosti tudi ni zelo privlačen trg za tuj kapital, da bi pritegnili zainteresirane investitorje, ki imajo v tem trenutku na globalni ravni veliko dobrih priložnosti.
Napoveduje se še združitev Abanke Vipa in Gorenjske banke, s čimer bi v Sloveniji nastala še ena večja banka. Kaj ostane manjšim bančnim igralcem v Sloveniji?
Jasno je, da se bo neke vrste konsolidacija v Sloveniji v naslednjih letih odvila. Manjše, neodvisne banke bodo pod povečanim pritiskom, ker ekonomika zanje v prihodnosti preprosto ne bo več delovala tudi zaradi vse bolj zahtevnih zakonodajnih okvirov.
Slovenski finančni in gospodarski sektor je v krču. Ali se vam zdi, da manjka dobrih projektov, da bi banke posojale denar oz. so bonitete komitentov tako padle oz. ali je previdnost posojilodajalcev postala pretirana? Kakšen je vaš pogled na sedanje razmere?
Poleg varčevalnih programov države, podjetij in posameznikov ter strukturnih reform za pokojnine, zdravstvo in na trgu dela, bomo morali vzpostaviti tudi poseben program za prihodnjo rast – ne samo v Sloveniji, ampak v vsej EU. Brez rasti seveda ne bomo zmogli premagati obstoječe situacije v Evropi. Na drugi strani tudi psihologija igra vlogo pomembno vlogo in vpliva na vedenje. Mislim, da je trenutno raven negativnega mišljenja v Sloveniji resnično visoka. Iz mojih dosedanjih izkušenj na področju privatnega bančništva na ravni regije Srednje in Vzhodne Evrope pa obenem vem, da je zelo visoka mera negativnih čustev dober pokazatelj skorajšnjega preobrata.
Na splošno, ne verjamem, da je danes manj dobrih projektov kot v preteklosti, ampak da je veliko slabih projektov prejelo finančna sredstva v preteklosti, ker banke niso naredile domače naloge. In posledice so vidne še danes. Prebavljanje starih grehov bo trajalo dolgo, zlasti pri tistih institucijah, ki tudi v preteklosti niso ravnale dovolj preudarno. Kar se tiče naše banke, pa želimo in bomo ponujali posojila tudi v prihodnosti, vendar je v tem trenutku bolj privlačna naša ponudba na depozitni strani.
Verjamem, da težko komentirate konkretne posle, pa vseeno, kakšno je vaše stališče do naložbe v Mercatorju? Zanimivo je, da je vaša banka (preko nadzornega sveta) prevzela aktivno vlogo pri upravljanju te družbe. Ali je to praksa ali gre za poseben primer?
Začasno lastništvo delnic je precej običajna praksa v bančnem sektorju, saj služijo kot zavarovanje. Zato je tudi delež, ki ga imamo v živilski industriji, začasen in ni del naše osnovne dejavnosti. Naši deleži so na voljo za prodajo. To še vedno drži.
Ali lahko pokomentirate navedbe v nekaterih medijih, da Unicredit Banka Slovenije pritiska na združevanje Mercatorja in Agrokorja?
Kolikor poznam slovensko medijsko okolje, vidim, da so take špekulacije zelo priljubljen material za poročanje. Resnica je v večini primerov veliko preprostejša. Unicredit je banka, ki opravlja svojo osnovno dejavnost; služi svojim strankam na najboljši možni način, nič več. Ne igramo aktivne vloge, kot špekulirajo nekateri mediji, temveč preprosto želimo prodati svoje delnice po najvišji možni ceni.
Še nekaj besed o banki in o vas?
Unicredit Banka Slovenija je dobičkonosno podjetje, ki želi organsko rasti. Ponujamo storitve za pravne osebe ter prebivalstvo, pri čemer združujemo svoja prizadevanja s Pioneerjem in Ergo zavarovalnico. Kombinacija palete izdelkov in sodelavcev z visoko stopnjo bančnega znanja skupaj z dobrimi praksami, ki izhajajo iz skupine, nam pomaga ohranjati zadovoljstvo naših strank na zelo visoki ravni. Unicredit Banka Slovenija je lani dosegla zelo dobre rezultate: bilančna vsota je konec leta znašala približno tri milijone evrov, dobiček iz poslovanja 41,3 milijona evrov, dobiček pred davki pa 18 milijonov evrov. Kar se tiče mene osebno, sem po narodnosti koroški Slovenec z avstrijskim potnim listom. Ekonomijo sem študiral v Gradcu ter v ZDA in na Irskem in sem bančnik od leta 1996.
četrtek, 26. april 2012
Kad in Sod unovčujeta prodajno opcijo za Splošno plovbo
Ljubljana/Koper, 26. aprila (STA) – Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) sta danes podpisali izjavo o unovčenju prodajne opcije v družbi Splošna plovba v obliki notarskega zapisa, so sporočili iz Kada in Soda. Gre za prodajo 25,05 odstotka Splošne plovbe nemški družbi Döhle, ki je večinski lastnik Splošne plovbe.
Kot so v skladih še zapisali v sporočilu, je postopek vročanja opcije v teku.
Kad in Sod sta leta 2007 nemškemu ladjarju Döhleju prodala 29,65-odstotni delež Splošne plovbe, s čimer je Döhle svoje lastništvo povečal na dobro polovico družbe, in sklenila tudi opcijsko pogodbo za 25,05-odstotni lastniški delež.
Državna sklada sta letos z razpisom preverjala, ali obstaja kakšen interesent, ki bi za delnico portoroške družbe ponudil več od nemškega lastnika, a ni prispela nobena ponudba.
Z unovčitvijo opcije bosta državna sklada – Kad ima v lasti 5,25-odstotni, Sod pa 19,80-odstotni delež Splošne plovbe – delež prodala pod enakimi pogoji kot leta 2007 in zanj dobila okoli 60 milijonov evrov.
Vlada danes o prodaji deleža v Splošni plovbi ni razpravljala in ni sprejela nobenih sklepov, pa je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Janez Šušteršič. “Sod bo deloval v okviru svojih pristojnosti, ki jih ima po zakonu, in v okviru obveznosti, ki jih mora poplačevati,” je povedal.
Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je že v torek spomnil, da ministrstvo nima nobenih pristojnosti v zvezi z izvrševanjem pogodbe, ki je bila podpisana leta 2007. Pojasnil je, da imajo prodajalci na eni strani izredno dobro kupnino, ki bo v primeru neunovčitve prodajne opcije v določenem obdobju zapadla, na drugi strani pa strateški interes Slovenije po ohranitvi sedeža Splošne plovbe v tej državi. Izrazil je pričakovanje, da bo na koncu sprejeta “modra odločitev”.
Kad in Sod sta prejšnji oz. ta teden opozarjala na nujnost unovčitve prodajne opcije. V Sodu so navedli, da bi neprodaja deleža pomenila neposredno zmanjšanje kapitala Soda za vsaj 44,6 milijona evrov, posledica pa bi bila tudi finančna škoda zaradi padca vrednosti poslovnega deleža v obdobju po izteku opcijskega upravičenja in likvidnostni primanjkljaj Soda. Glede na načrtovane finančne obveznosti Soda ter optimizacijo denarnih tokov in preprečitve škode je za Sod nujno, da to opcijo unovči, so prejšnji teden zapisali v sporočilu.
Iz Kada so v ponedeljek sporočili, da od leta 2007 ne morejo vplivati na izplačilo dobička ter da je prodaja ekonomsko upravičena in potrebna z vidika preoblikovanja v portfeljskega vlagatelja.
Predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj je prepričan, da bo prodaja pomenila za Slovenijo nepopravljivo škodo. Kot je danes dejal za STA, je že večkrat poudaril, da nasprotuje temu, da bi država prodala kontrolni delež v Splošni plovbi. Država bi morala po njegovem v družbi ostati kot strateški lastnik.
Napovedal je, da bo “proti hudodelski združbi, ki je hotela preliti davkoplačevalski denar v zasebne žepe”, vložil odškodninske tožbe.
Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) se ne namerava opredeljevati do unovčitve opcije, so danes sporočili iz AUKN. Kot pravijo, so v sredo prejeli dopis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo glede Splošne plovbe ter nanj odgovorili, in sicer so med drugim ministrstvo opozorili, da so v dveh dopisih Soda prejeli različne podatke o knjigovodski vrednosti 19,8-odstotnega deleža v Splošni plovbi.
In sicer je bila po navedbah AUKN v dopisu Soda z 2. aprila ta vrednost okoli 5,7 milijona evrov, v dopisu 20. aprila pa 2,5 milijona evrov in navedba, da je knjižena tudi prodajna opcija za ta delež, ovrednotena na okoli 44,6 milijona evrov.
AUKN ob tem opozarja, da ni rešeno vprašanje dolgoročnega pokrivanja obveznosti Soda ter da tudi še ni sprejete strategije upravljanja kapitalskih naložb države. Ministrstvo za promet je sicer v svoji sektorski politiki naložbo v Splošno plovbo opredelilo kot strateško, navaja AUKN.
torek, 17. april 2012
V pričakovanju druge splošne stavke javnega sektorja
Ljubljana, 17. aprila (STA) – V sredo bo v Sloveniji druga splošna stavka javnega sektorja, ki naj bi se ji po nekaterih ocenah pridružilo od 80.000 do 90.000 javnih uslužbencev. Sindikati zahtevajo, da vlada umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, ohrani dosežene standarde kakovosti javnih storitev ter da ne odpušča in znižuje plač javnih uslužbencev.
Poleg znižanja plač javnim uslužbencem in funkcionarjem ukrepi med drugim predvidevajo tudi znižanje bolniškega in porodniškega nadomestila, otroškega dodatka in letnega dodatka za upokojence. Vlada je med številnimi ukrepi predvidela tudi ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka in spremembo normativov v šolstvu.
Javni uslužbenci, povezani v 23 sindikatov različnih dejavnosti, bodo stavkali na delovnem mestu in v okviru zakonskih omejitev. Šole bodo zaprte, v vrtcih pa bodo pod določenimi pogoji zagotovili minimum delovnega procesa. V zdravstvu in socialnem skrbstvu bodo delali kot v času dežurstva, zaprte bodo nekatere kulturne ustanove.
Policisti in cariniki bodo delo opravljali še bolj temeljito, gasilci bodo delali kot v času dežurstva, vojaki pa zaradi zakonskih omejitev ne bodo stavkali, vendar podpirajo stavkovne zahteve. Stavki so se pridružili tudi zaposleni na upravnih enotah, vendar še ni znano, kako bodo organizirali delo na dan stavke.
Sindikati javnega sektorja bodo v sredo pet minut pred 12. uro v večjih mestih pripravili protestne shode. Mirni protesti so napovedani v Ljubljani pred vladno stavbo na Gregorčičevi ulici, v Mariboru na Trgu svobode, v središču Celja na Kosovelovi, v Kopru na Titovem trgu, v Velenju na Titovem trgu, v Novem mestu na Glavnem trgu, v Murski Soboti na Trgu zmage, v Novi Gorici pred občino, v Kranju in Ravnah na Koroškem. Za shod na Ptuju, kjer se bo v sredo na obisku mudila vlada, niso dobili dovoljenja.
Vlada in sindikati pa so na različnih bregovih tudi kar se tiče plačila stavke. Premier Janez Janša je poudaril, da za stavko ni nobenih formalnih razlogov, zato tudi ne bo plačana. S tem se ne strinjajo sindikati, ki menijo, da je vlada povzročila stavko in bo morala zato tudi kriti stroške.
Tudi v času stavke se bodo med vlado in sindikati nadaljevala pogajanja, a je malo verjetno, da bodo obrodila sadove in preprečila stavko. Pogajanja so sicer začeli danes, ko je vodja vladne pogajalske skupine in minister za delo Andrej Vizjak koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja predstavil odgovor vlade na stavkovne zahteve, ki ga je na dopisni seji sprejela v ponedeljek pozno zvečer.
Vizjak je koordinaciji predlagal, da bi delo nadaljevali v podskupinah, kar je sindikalna stran podprla. Pogajali pa se bodo vsak dan, tudi v sredo na dan stavke.
Prva podskupina se bo pogajala o ukrepih na področju plač, na vladni strani jo bo vodila Lidija Apohal Vučkovič, ki je že doslej na vladni strani vodila pogajanja o plačah javnih uslužbencev. Druga podskupina naj bi iskala kompromisno rešitev glede predlaganih sprememb normativov v šolstvu, vodil pa naj bi jo minister za izobraževanje Žiga Turk. Tretja podskupina pa se bo pogajala o ukrepih, ki posegajo v socialne pravice. Na vladni strani naj bi jo vodil Vizjak.
Vlada v odgovoru predlaga, da se osnovne plače v javnem sektorju znižajo za šest odstotkov oziroma da se odpravita obe preostali četrtini nesorazmerja v osnovnih plačah in istočasno znižajo osnovne plače za 11 odstotkov. Stavkovne zahteve sindikatov, ki se nanašajo na umik predlogov ukrepov posega v plače, bi vlada lahko umaknila pod pogojem, da bi se na drug način v javnem sektorju zagotovil enak finančni učinek, vendar je bilo v dosedanjih pogajanjih s sindikati ugotovljeno, da to ni možno, je v stališču zapisala vlada. Poudarja, da v predlogih ni ukrepa o odpuščanju javnih uslužbencev.
Poudarili so še, da so ukrepe za uravnoteženje javnih financ pripravili z namenom, da v Sloveniji ohranimo širok sistem delovanja socialne države tudi v prihodnosti. Opozorili so tudi, da so s predlaganimi ukrepi na področje družine in sociale ter varstva brezposelnih posegli zelo selektivno. Pri pripravi ukrepov je vlada vseskozi zasledovala cilj, da ukrepi ne prizadenejo socialno najbolj šibkih posameznikov in družin, so zapisali.
Zatrdili so še, da na področju šolstva namesto izrazito neenakih možnosti v različnih okoljih izenačujejo možnosti za vse učence v vseh okoljih. Predlogi ukrepov obenem povečujejo avtonomijo učiteljev, pravijo v vladi.
Namen reorganizacije v šolstvu je optimizacija poslovnih procesov in izkoriščanje sinergij, ob tem pa naravno prihaja do presežkov, priznavajo v vladi ter napovedujejo združevanje več zavodov na področju razvoja šolstva v enega, pri čemer bosta samostojnost ohranila Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter Državni izpitni center.
Varčevanje za stabilizacijo javnih financ je vlada premiera Janeza Janše napovedala že ob nastopu funkcije, ko je bilo tudi jasno, da bo ena njenih prvih nalog priprava rebalansa letošnjega proračuna. Prva izhodišča ukrepov za uravnoteženje javnih financ, s katerimi želi vlada prihraniti več kot 800 milijonov evrov, je socialnim partnerjem predstavila na seji Ekonomsko-socialnega sveta.
V sindikalnih centralah, med drugim v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Pergamu in KNSS Neodvisnost, podpirajo splošno stavko javnega sektorja in protestne shode. Zaposleni v gospodarstvu se sicer ne bodo pridružili stavki, posamezniki pa so vabljeni, da se udeležijo shodov.
ponedeljek, 16. april 2012
Kakšna je razlika med pristnimi in lažnimi ponudniki optimizacije?
Spletno stran danes lahko naredi vsak, ki premore vsaj nekaj računalniškega znanja. Lastna postavitev strani, pa vam ne more zagotoviti visokih pozicij na Googlu, Yahooju in ostalih spletnih brskalnikih. Večina ljudi meni, da Google in ostali brskalniki vašo spletno stran najdejo po ključnih besedah.
ponedeljek, 2. april 2012
NFD Holding in Sava prodala večinski delež v Termah Maribor
Maribor, 2. aprila (STA) – Družbi Sava in NFD Holding sta z družbo Platanus iz Maribora v petek podpisali pogodbo o prodaji skupaj 86,57-odstotnega deleža v Termah Maribor. NFD Holding je prodal 72,01-odstotni delež v največjem mariborskem ponudniku nočitvenih zmogljivosti, Sava pa 14,56-odstotni delež, sta družbi danes sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze.
Družba Platanus, ki naj bi bila v rokah ruskih investitorjev in jo v Sloveniji zastopa odvetnik Matjaž Kirbiš, se je za nakup večinskega deleža mariborske družbe zanimala že pred časom in takrat tudi plačala milijon in pol evrov kupnine. Takrat so v podjetju tudi sklicali skupščino, na kateri bi novi lastnik dobil svoje nadzornike, med njimi tudi odvetnika in Platanusovega direktorja Olega Derkača. Ker celotna kupnina takrat ni bila poravnana, sta zdaj že nekdanja lastnika Term nadzornike sicer zamenjala, vendar s svojimi predstavniki.
Novi lastniki nameravajo o svojih načrtih najprej seznaniti zaposlene, kmalu pa tudi širšo javnost. Kot je za Dnevnik povedal Derkač, so na podlagi pozitivnih ugotovitev o razvojnih možnostih Term Maribor ocenili, da družba razpolaga z močnim kadrovskim in infrastrukturnim potencialom, ki lahko s še tesnejšim sodelovanjem s slovenskim gospodarstvom ter z optimizacijo poslovanja doseže zastavljene načrte.
Zadnje mesece so se v igri za nakup Term Maribor pojavili vsaj še eni kandidati, tudi ti pa naj bi imeli v ozadju ruski kapital. Sicer uradno britanski sklad Venture Investments Yield Management (VIYM) je namreč že opravil skrbni pregled in poslal tudi zavezujočo ponudbo, a so bila pogajanja neuspešna. VIYM, ki ga je v Sloveniji zastopal ptujski podjetnik Bojan Držaj, je pretekli teden zaradi predolgega usklajevanja odstopil od nakupa.
V Termah Maribor so prav tako potrdili, da so dobili nove lastnike, odločitev za nakup družbe v danih okoliščinah in zelo zahtevnih pogojih gospodarjenja pa ocenili kot dobro. Večinski lastnik Platanusa je namreč po njihovem mnenju na podlagi pozitivnih ugotovitev o razvojnih možnostih Term Maribor ocenil, da ta razpolaga z močnim kadrovskim in infrastrukturnim potencialom.
Kot dodajajo ob tem, osnovni cilj razvojnega načrta, tudi ob spremembi lastništva družbe, vsekakor ostaja ohranitev vodilne vloge turističnega subjekta v regiji ter v srednjeročnem obdobju povečanje števila zaposlenih oziroma obsega poslovanja na področju turizma, medicine in trgovine.
Uprava mariborskih term, ki jo vodi Zoran Bošković, zdaj pričakuje, da bo novi večinski lastnik zahteval sklic skupščine in imenovanje novih članov nadzornega sveta. Ob tem jim bodo že v kratkem predstavili poslovanje družbe v letu 2011, pa tudi vse že zaključene in odprte razvojne projekte.
“Z odprodajo večinskega deleža je za nas zaključeno predolgo obdobje prodaje družbe, kar je družbi povzročalo nemalo težav tudi v rednem poslovanju. Kljub vsemu ocenjujemo kot pozitivno, da se prevzem dogaja po zaključku prvega četrtletja letošnjega leta, ko so pogoji poslovanja še negotovi, vendarle smo prepričani, da bomo s pomočjo novega lastnika, ki bo opredelil lastno strategijo razvoja, v prihodnje lažje uveljavljali gospodarske interese in dosegali zastavljene planske cilje,” je dejal Bošković in dodal, da si bo uprava v pogovorih z novim lastnikom prizadevala za ohranitev delovnih mest in razvojne naravnanosti družbe.
četrtek, 22. marec 2012
Nadzorniki železnic razrešili Blejca; na čelo družbe predlagajo Dušana Mesa
Ljubljana, 22. marca (STA) – Nadzorni svet Slovenskih železnic je danes z mesta generalnega direktorja družbe razrešil Igorja Blejca in na ta položaj predlagal zdajšnjega člana uprave Dušana Mesa. Soglasje k menjavi vodstva železnic mora dati še AUKN. Zaposleni upajo na čimprejšnje oblikovanje novega poslovodstva, ki bo lahko začelo z reševanjem problemov.
Po besedah predsednika nadzornega sveta železnic Bojana Branka so se nadzorniki za razrešitev Blejca odločili zato, ker so na osnovi povratnih informacij dela poslovodstva soglasno ocenili, “da je del vodstvenih kompetenc, ki so potrebne za reševanje sistema Slovenskih železnic, trenutno nezadosten”.
Brank je sicer prepričan, da so bile nekatere Blejčeve poteze primerne in kakovostne, da pa je za železnice ključno, da jih vodi nekdo, ki za seboj potegne celotno ekipo.
Blejec je bil razrešen iz nekrivdnih razlogov in mu skladno s pogodbo pripada odpravnina v višini šestih mesečnih plač, je novinarjem dejal Brank. “Moramo biti pošteni; če smo ob imenovanju te uprave ocenili, da so določene kompetence prisotne, po 120 dneh pa ugotovili, da potrebujemo drugačen način vodenja, to ni nekaj, kar je vprašanje krivde.”
Brank pričakuje, da bo Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) v zakonskem roku, torej osmih dneh, če ne prej, podala odgovor na prošnjo nadzornega sveta za menjavo na čelu družbe. O odgovoru agencije ne želi špekulirati.
Nadzorni svet bo nadaljnje korake izvajal na podlagi odgovora AUKN. Če bo AUKN podala pozitiven odgovor na Mesovo imenovanje za generalnega direktorja Slovenskih železnic, bo ta imenoval člane poslovodstva, ki jih mora nato potrditi še nadzorni svet.
Blejec, ki je železnice vodil od novembra lani, je menjavo komentiral z besedami, da ima nadzorni svet kompetence odločanja. “Oni so naredili ta korak. Sam pa še vedno zagovarjam svoj program prestrukturiranja Slovenskih železnic, tudi z ustrezno korekcijo plač in znižanja števila zaposlenih ter s prenovo poslovnih procesov, povečanjem prihodkov, optimizacijo poslovanja …,” je za STA poudaril Blejec.
Po njegovi oceni je prestrukturiranje Slovenskih železnic nujno, saj morajo železnice postati ekonomsko učinkovit subjekt tako za lastnika kot za dolgoročno eksistenco zaposlenih. “Treba se bo zavedati, da bo treba na Slovenskih železnicah začeti razmišljati, da se skrb za ohranitev delovnih mest ukorenini v zavest železničarjev,” je dejal Blejec.
Kot je dodal, železnice niso sistem, ki bi lahko bil nekaj “ekstra” znotraj trenutnih gospodarskih gibanj, zato se bodo mogle ustrezno prilagoditi. “Šele potem bo to zdrav sistem. Ne manjka mu dosti do prenove, ampak korake bo treba storiti zdaj,” je prepričan Blejec.
Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Silvo Berdajs upa na čimprejšnje soglasje AUKN in oblikovanje novega poslovodstva. Prepričan je, da se podjetja samo z zniževanjem stroškov ne da rešiti in da bo treba storiti več. Če bo Mes potrjen kot novi generalni direktor, Berdajs pričakuje, da bo to upošteval pri svojem nadaljnjem delu in da se bodo rešitve iskale najprej na prihodkovni strani in, če bo potrebno, tudi na stroškovni.
Medtem ko je Blejec govoril o potrebnem zmanjšanju števila zaposlenih na železnicah za med 800 in 900, Berdajs opozarja, da je treba najprej sploh ugotoviti, ali na Slovenskih železnicah obstaja prezaposlenost in v kakšnem obsegu.
“Prepričan sem, da je za to ugotovitev treba najprej vzpostaviti novo notranjo organiziranost, na tej podlagi pripraviti nov akt o sistemizaciji, videti, kaj bomo s centralizaciji posameznih poslovnih funkcij, v kakšnem obsegu jo lahko izpeljemo takoj in v kakšni meri je pogojena z nabavo novega informacijskega sistema, preveriti vse tehnološke procese, sprejeti plan kadrov,” je dejal Berdajs in dodal, da so dotlej vse številke govorjenje na pamet in v dejanskem stanju nimajo realnih podlag.
Kot pravi Berdajs, tudi ne bodo pristali na nominalno zniževanje plač po kolektivni pogodbi. Je pa po njegovih besedah odprta razprava o izplačevanju posebnih dodatkov, ki se izplačujejo kot stimulacija na podlagi dogovora iz leta 2011. “V tem kontekstu bomo vsekakor spremljali, kaj bo s socialnim sporazumom na državni ravni in bomo naš odnos temu prilagodili tako vsebinsko kot časovno,” pojasnjuje Berdajs, ki je prepričan, da se na tem področju da nekaj narediti.
Sindikati na železnicah po Blejčevih besedah branijo svoj položaj, kar je razumljivo. Železnice imajo močen in kakovosten, dobro organiziran sindikat, ki si želi ohranitev delovnih mest in čim večje bonitete. “To je popolnoma razumljivo, ampak mislim, da je prišel čas, da sindikati k temu pristopijo bolj resno in prispevajo svoj delež k poslovnemu preobratu,” je zatrdil.
Blejec je še dejal, da je njegovo poslovodstvo delovalo kot kolektiven organ in odločitve sprejemalo v soglasju. Član uprave Dušan Mes, ki ga nadzorni svet predlaga za novega generalnega direktorja, je bil po Blejčevih besedah eden od treh članov poslovodstva, ki so pripravljali ključne dokumente. “Mislim, da bo Mes dober generalni direktor, da bo šel korak naprej. Žal so to meni preprečili,” je dejal Blejec.
Berdajs je glede dela Blejčevega poslovodstva dejal, da se je to bolj ali manj samo seznanjalo, premalo pa iskalo rešitve in odločalo. Krivdo za tako delovanje poslovodstva pripisuje Blejcu, saj so zadeve “vedno bolj ali manj odvisne od prvega človeka, od generala”.
Čeprav ima Blejčevo poslovodstvo do pridobitve soglasja AUKN za menjavo še vedno mandat, Berdajs pričakuje, da bo Mes v prihodnjih dneh dal svoj pogled na predloge poslovnih načrtov posameznih družb v skupini Slovenske železnice in na predlog poslovnega načrta skupine za obdobje 2012-2014, ki jih je nadzorni svet obravnaval danes, sprejel pa naj bi jih na seji prihodnji teden. Da bo poslovodstvo pripravilo dopolnitev dokumentov, so po seji nadzornikov sporočili tudi iz družbe.
Bo Google kaznoval "preveč" optimizirane strani?
Google namerava kaznovati spletne strani, ki predozirajo tako imenovano optimizacijo za iskalnike (search engine optimization). Informacija je prišla v javnost po tem ko je spletna stran Search Engine Land objavila zvočni posnetek iz nedavne okrogle mize Southwest confab, na kateri je Googlov inženir
ponedeljek, 19. marec 2012
Okrogla miza: Za izboljšanje položaja tuji trgi in vlaganje v razvoj
Ljubljana, 19. marca (STA) – Za izboljšanje stanja slovenskega gospodarstva se bo med drugim treba bolj intenzivno usmeriti v iskanje novih tujih trgov, vlagati v razvoj, konsolidirati javne finance in pripraviti sektorsko usmerjene politike, so ugotavljali na današnji okrogli mizi na GZS v Ljubljani.
Na okrogli mizi, ki so jo poimenovali “Je gospodarsko leto 1992 = 2012? Je in ni?” in so jo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pripravili ob 20-letnici izdajanja publikacije Konjunkturna gibanja, so razpravljali o podobnosti položaja gospodarstva v letu 1992 s sedanjim položajem in ključnih izzivih za izboljšanje stanja.
Robert Žerjal iz Iskre Avtoelektrika je poudaril, da je v slovenskem avtomobilskem sektorju sedaj čas za vlaganja v tehnološki razvoj, da bodo lahko sledili svetovnim proizvajalcem, in sicer predvsem na področju okolju prijaznejših pogonskih sistemov. Za vlaganja bo potreben dodaten kapital, zato se v družbi zavzemajo za dokapitalizacijo in stabilno lastniško strukturo, ki bo razumela potrebe po vlaganju v nove tehnologije. Podobnosti z letom 1992 vidi v iskanju tujih trgov, pri čemer so slovenska podjetja takrat iskala trg predvsem v Evropi, sedaj pa da morajo globalnim igralcem slediti na rastoče trge.
Andrej Mate iz družbe Inles Ribnica ter tudi predsednik upravnega odbora združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS je menil, da bo panoga uspešna, če se bodo vsi segmenti te panoge usmerili v proizvodnjo za znanega kupca. Združenje se zavzema za sektorski pristop, ki bi panogi med drugim zagotovil podporo za investicije v tehnologijo.
Tomaž Kmecl iz družbe Kolektor Etra uspeh v tujini, med drugim so prisotni v skandinavskih državah in Nemčiji, pripisuje stalnim vlaganjem v razvoj, izboru prave panoge in dobrim proizvodom. Izpostavil je delovanje na področju obnovljivih virov energije, kot je gradnja vetrnih elektrarn. Meni, da se za povečanje dodane vrednosti premalo slovenskih podjetij usmerja v končne proizvode in gradnjo blagovne znamke.
Glede selitve proizvodnje iz Slovenije Žerjal pravi, da v njihovi družbi že tečeta procesa prilagajanja proizvodnje globalnim kupcem in optimizacija stroškov s proizvodnjo v cenejših državah. Tako je predvidena proizvodnja na Kitajskem in BiH, pri čemer pa bo razvoj inovativnih rešitev zaradi potrebe po visoko izobraženem kadru in ustrezni opremi sprva še skoncentriran v Sloveniji.
Mate o selitvi meni, da kdor se ukvarja s proizvodnjo za znanega naročnika, ne bo selil proizvodnje v tujino, in sicer zaradi bližine naročnikov in razvojnih kadrov. Računa pa na obratno sliko – da bo v določenih panogah prišlo do prevzemov s strani tujcev.
Kmecl pravi, da vse segmente proizvodnje, ki prinašajo dodano vrednost (razvoj, končno montažo in laboratoriji), ohranjajo v Sloveniji, ostalo jim proizvajajo partnerji v tujini.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj po besedah Lejle Fajič med ukrepi za povečanje gospodarske aktivnosti navaja ukrepe za izboljšanje razmer v bančnem sektorju, kar da bo med drugim pomembno pri pridobivanju potrebnih novih finančnih virov podjetij, in javnofinančno konsolidacijo, brez katere da na srednji rok ne bo gospodarske rasti.
Umar pričakuje, da se bo nadaljeval proces prestrukturiranja, v katerem delovno intenzivna podjetja z nižjo dodano vrednostjo zmanjšujejo obseg proizvodnje in število zaposlenih, nadaljeval. Želeli bi si, da bi s sektorskimi politikami te procese ustavili. V tem pogledu bo po njenem mnenju tudi država morala spremeniti svoje usmeritve od horizontalnega podpiranja v bolj usmerjeno podporo določenim sektorjem.
Predsednik in generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je med ključnimi ukrepi navedel krepitev blagovne znamke narejeno v Sloveniji in posameznih blagovnih znamk ter osredotočanje na makroekonomske pogoje, kot je konsolidacija javnih financ, takšno razdolževanje gospodarstva, da ne bo hkrati prišlo do stagnacije, in deregulacijo poslovnega okolja. Po njegovem mnenju bi bilo treba okrepiti strategije za prodor na tuje trge, med njimi tudi na tiste, kjer slovenska podjetja še niso prisotna.
Hribar Milič pričakuje, da bodo v prihodnjem desetletju razvoj vodile panoge, ki bodo bolj povezane z znanstveno-raziskovalno sfero, proizvajala izdelke, ki bodo globalno konkurenčni in ki bodo prinašali višjo dodano vrednost, ali ki bodo izkoriščale prednosti Slovenije, kot je npr. les ali geostrateški položaj. Tudi on se zavzema za razvojno industrijsko politiko.
Alenka Avberšek iz GZS je predstavila gospodarska gibanja pred 20 leti in aktualno stanje ter minuli teden objavljene rezultate ankete GZS o poslovnih pričakovanjih za 2012. GZS po anketi ter analizi stanja in pričakovanih trendov ugotavlja, da so napovedi o recesiji v Sloveniji za letos realnost, s katero da se bo treba soočiti tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS za letos napoveduje 1,2-odstotno krčenje gospodarstva, na katerega naj bi najbolj vplival padec investicij.
torek, 13. marec 2012
Lorenzetti iz Unigloba Slovenija za Krizno ogledalo STA: Za uspeh pri franšizingu nujna dober poslovni načrt in analiza trga
Ljubljana, 13. marca (STA) – Franšizing je po mnenju Tomaža Lorenzettija iz podjetja Uniglobe Slovenija dobra priložnost za uspeh, je pa zanj potrebno narediti dober poslovni načrt in analizo trga. Na ta način je uspela slovenska podružnica Unigloba, ki je tržno nišo našla v nizkocenovnih prevozih na letališča (GoOpti) in storitvi LinkedAge, ki bo predstavljena v tem mesecu.
Tomaž Lorenzetti je direktor in solastnik podjetja Uniglobe Slovenija, ki je del kanadske skupine za poslovna potovanja Uniglobe. To sestavlja več kot 1000 poslovalnic v več kot 50 državah po svetu, slovenska podružnica deluje od februarja 2008.
Lorenzetti je skupaj s poslovnim partnerjem Markom Gučkom dejavnost razširil na nizkocenovne prevoze na letališča (GoOpti) in družbo Socinet, ki bo še ta mesec premierno predstavila spletno aplikacijo LinkedAge – storitev, ki bo omogočala učinkovitejše koriščenje zmogljivosti znotraj socialne infrastrukture za starejše osebe.
Kako kot mali podjetnik, ki deluje v Sloveniji in tujini, “vidite in slišite Slovenijo z več strani”? Katere so po vašem mnenju največje težave, s katerimi se slovenski podjetniki srečujejo v Sloveniji in pri morebitnem nastopu v tujini?
Do tega trenutka nikdar nisem preveč razmišljal o težavah, za katere vem, da sicer obremenjujejo mednarodno sodelovanje in posledično naše gospodarstvo. Uspeh je namreč zaradi inovativnosti in mladega razvoja dveh projektov (GoOpti in LinkedAge) ter njuni specifičnosti odvisen le od najine vztrajnosti, motivacije in trdega dela. Doslej se nisem srečeval z drugimi ovirami kot tistimi, za katere sem od vsega začetka odgovoren sam. Morda je takšno razmišljanje le posledica mojega skromnega pričakovanja, kaj lahko drugi storijo za moj uspeh. Zelo dobro sodelujemo s tujino, saj so vsa tri podjetja mednarodno usmerjena in zahtevajo dobra mednarodna pogajanja.
Vaša podjetja so ena vodilnih na svojih področjih v panogi. Kakšne so razmere na področju turizma v Sloveniji v času krize? Ali so se potovalne navade Slovencev in tujcev, ki pridejo v Slovenijo, kaj spremenile?
Storitveno podjetje Uniglobe, za katerega sva z Markom Gučkom odkupila franšizo, je usmerjeno predvsem oz. izključno na poslovna potovanja in optimizacijo stroškov podjetjem. Priznati moram, da nama uspeh Uniglobe Slovenija omogoča zaslužek, s katerim si zdaj lahko privoščiva investicije v inovativnost projektov, kot sta GoOpti in LinkedAge.
V sektorju poslovnih potovanj je v času recesije očitno, da podjetja koristijo več potovanj, saj morajo zaradi pridobivanja potencialnih kupcev v tujino. Uniglobe Slovenija, ki nudi že približno 160 slovenskim podjetjem prednosti svetovne kooperacije in inovativnosti, dela v letalski industriji in dosega izjemno rast prav zaradi optimizacije stroškov. Priznam, da smo na trg vstopili ob pravem času. Podjetjem ne prodajamo storitev, temveč jim zgolj nudimo prednosti svetovne kooperacije, kar nam pri optimizaciji in načinu dela omogoča veliko konkurenčno prednost. Zaradi specifike dela žal ne vem, kako so se potovalne navade spremenile v smislu koriščenja turističnih kategorij.
Ali se vam zdi, da Slovenija dovolj razvija svojo turistično ponudbo?
Absolutno je potrebno tej dejavnosti v Sloveniji še nekaj dodati, npr. inovativnost, izvirnost, motivacijo, kako postati boljši in znati prepričati turiste o dodani vrednosti ponudbe, večjo organizacijo in promocijo destinacije … Področje, za katerega sem prepričan, da je vanj potrebno vložiti tako finančna sredstva kot “know how”, je destinacijski management. Prodajajo se vsebine, zgodbe. To daje produktu neko pozornost, produkt na ta način postane vreden povpraševanja. Če denimo vzamemo Lipico kot neuspešen produkt, se očitno ne zavedamo njenega potenciala. In če lahko pri tem dodam: v kolikor se sprašujemo o narodnem interesu in primerjamo trgovski center z omenjenim produktom, je očitno nekaj zelo narobe. Investicije seveda so pomembne, še bolj pa je pomembno produkt narediti privlačen in dobro organiziran.
Kje vidite pomanjkljivosti? Kaj bi se še dalo narediti?
Pomanjkljivost je nemotiviranost do realizacije dobrih idej in projektov, ki so po mojem mnenju posledica neposluha za nove strategije in odločanja za lažje alternative. Menim, da je vse skupaj bolj preprosto, kot se zdi – treba je prepoznati prioritete in investitrati v dobre izbrane projekte. Neuspeh zagotovo ni posledica časa, v katerem živimo, in pomanjkanja sredstev, ampak predvsem naše neodzivnosti na povpraševanje. Ne vem, zakaj ne udejanjimo teorije, ki jo poudarjajo v turistični panogi – ponudba dela povpraševanje.
Ste eden izmed ne preveč številnih slovenskih podjetnikov, ki uspešno izkorišča sistem franšizinga. Medtem ko je ta sistem v tujini, predvsem v ZDA, močno uveljavljen in se letno v njem obrne več 10 milijard evrov, v Sloveniji ni najbolj priljubljen. Zakaj ste se vi odločili za ta model?
Ne vem, zakaj ta sistem ne bi bil dovolj priljubljen, saj omogoča posnemanje že ustaljene formule, ki je dokaz uspešnosti nekega podjetja. Izkušnje, ki so se nekoč nekomu že izkazale kot dobičkonosne. Tako so prepričali naju. Seveda sta potrebna natančno poznavanje dodane vrednosti in dobra analiza trga, ki je izjemnega pomena. Ali lahko ista storitev zagotovi enake rezultate na drugem trgu? Če nisi od začetka dovolj samozavesten, da bi začel s svojo inovacijo, nimaš podjetniških izkušenj ali pač preprosto nimaš ideje, je franšiza vedno dobrodošla alternativa uspeha, seveda če je dobro in previdno načrtovana. Nama je franšiza dala možnost ustvarjanja v letalski industriji, panogi, ki je nisva dobro poznala. Verjela sva le v dodano vrednost storitve in da si bova s posnemanjem koncepta zagotovila konkurenčno prednost. Na podlagi večmesečne analize trga smo prepoznali potencial v izboljšanju organizacije poslovnih potovanj za podjetja. Odločila sva se, da pristopiva kot franšizojemalca, ker sva bila prepričana, da lahko s posnemanjem dela in koriščenjem obstoječih sistemov ponudiva več.
Ponudbe za franšizing v Sloveniji je sicer v zadnjem času vse več. Kakšen nasvet bi dali potencialnim franšizojemalcem?
Kot sem že povedal: najbolj pomembno je narediti zelo dober poslovni načrt in analizo trga. Zavedati se je treba, da franšizni sistem lahko zagotovi le izhodišče in s tem ponudi možnost.
Franšizni sistem vam je v razmeroma kratkem času omogočil razvoj in financiranje nadaljnjih produktov, nadgradnje obstoječega poslovanja. S čim se še ukvarjate?
Od vsega začetka je bila prioriteta razvoj novih idej in projektov. Prepričana sva, da je treba najprej ugotoviti, katera storitev bo povzročila povpraševanje in omogočila optimizacijo stroškov. Ker naju je zgodba zapeljala v letalsko industrijo oz. turizem, ostajava na tem področju in tako raziskujeva pomanjkljivosti trga. Na osnovi organizacije poslovnih potovanj in profila potnikov nudimo ugodnejše možnosti. Tako ohranjamo zaupanja vreden odnos, ki ga je v vlogi posrednikov treba imeti. Tako posredujemo ponudbe letov z bližnjih letališč. Ker prevoza do letališča nismo uspeli vedno zagotoviti, smo se odločili ponuditi celostno storitev in tako z GoOpti samo organiziramo prevoz do letališča. Tako je nastal prvi nizkocenovni cestni prevoznik, koncept, ki ga sicer poznamo pri nekaterih letalskih družbah. Cene se v našem primeru prilagajajo na zasedenost kombija. K sodelovanju sva povabila tretjega partnerja, Saša Sušnika. Torej, če smo želeli ostati vodilni, smo morali storitev nadgraditi in to nam zdaj omogoča konkurenčno prednost.
Boste širili ponudbo?
Našo ponudbo smo se odločili širiti s prodajo franšiz v mestih, za katere smo prepričani, da lahko postanejo potencialna središča logistike oz. našega mreženja. V manj kot pol leta obstoja smo uspeli podpisati pogodbe s tremi franšizojemalci v Mariboru, Kopru in Novi Gorici, kar presega naša pričakovanja. Izziv je predvsem širitev v tujino – na to bomo morali biti zelo dobro pripravljeni. Trenutno mesečno peljemo približno 2000 potnikov, dnevno beležimo približno 60 rezervacij, gre večinoma za slovenske potnike. Uspešna strategija, ki za zdaj prinaša rezultate, je predvsem v obvladovanju mreženja in uspešnem sodelovanju tako s podizvajalci kot vsemi večjimi posredniki rezervacij, s katerimi smo pogodbeno vezani.
Do konca marca bosta predstavili zanimivo novo rešitev LinkedAge, ki bo olajšala seniorski turizem. Ali lahko pojasnite ta sistem?
Staranje prebivalcev nedvomno zahteva korenite reforme v smeri inovativnosti in učinkovitega prilagajanja spremembam v smislu socialne dinamike. Prihodnja vloga ustanov za varstvo starejših bo po mojem mnenju vedno bolj usmerjena na omogočanje večje samostojnosti starejših in zmanjševanja odvisnosti od ustanov. Zato smo prepričani v potencial razvoja takega produkta. Prihodnja generacija starejših bo v načinu življenja popolnoma drugačna od današnje, tudi v smislu pravice dostopa do storitev “na domačem pragu”. Dodana vrednost se bo za evropske državljane in njihovo konkurenčnost na tem področju kazala predvsem v novem intenzivnem, inovativnem, predvsem pa integriranem razvoju na področju nege, zdravstvenih storitev in socialne oskrbe. Torej, odločili smo se uvesti produkt v letu aktivnega staranja in socialne vključenosti. Osnovna dejavnost LinkedAge je razvoj informacijskih sistemov in vzpostavitev informacijske infrastrukture z namenom navezave na socialno infrastrukturo in njene uporabnike. Platforma LinkedAge bo omogočala tako izmenjavo kot tudi koriščenje prostih zmogljivosti znotraj socialne infrastrukture. Platforma bo omogočala, da se bosta dve aktivni rezervaciji, torej povpraševanji na dveh destinacijah znotraj EU, spojili v realizacijo izmenjave obeh članov, vključenih v socialnih domovih ali varovanih stanovanj. Izkušnja, ki bo natančno določena tako časovno, lokacijsko kot tudi pogojena s kriterijem oskrbe in zahtevami posameznikov.
Koliko je prostih zmogljivosti v Sloveniji, ki bi lahko bile v sistemu LinkedAge? Domovi za ostarele so namreč polni.
Ko smo projekt pred slabima dvema letoma začeli, smo bili predvsem osredotočeni v socialno storitev, ki bo seniorjem omogočala izkušnjo. LinkedAge platforma najprej omogoča starejšim brezplačno izkušnjo zaradi izmenjave. V tem primeru je torej zasedenost domov lahko le prednost, saj gre predvsem za izmenjavo že zasedenih zmogljivosti. Če predstavljamo koncept izmenjave, je večja vključenost v domove le potencial.
V drugem delu projekta, ki izvira iz bolj komercialnih razlogov, tako za infrastrukturo kot za podjetje LinkedAge, je koriščenje prostih zmogljivosti. Domovi potemtakem postanejo tržni subjekt, saj naenkrat prodajajo svoje namestitve strukturi kupcev, ki so sicer vključeni v določene organizacije (društva, ki organizirajo oskrbo na domu, tretja univerza, društva upokojencev … ). Vrednost namestitev bo konkurenčna hotelskim namestitvam, in to kljub dražji dodatni oskrbi, ki jo sicer nudijo v omenjenih institucijah. Prepričan sem, da si bodo zaradi večje dobičkonosnosti domovi za ostarele posluževali storitev, kot je LinkedAge, in tako imeli razlog za ohranjanje prostih zmogljivosti. Seveda je treba ločiti socialne zavode od varovanih stanovanj, pa tudi zasebne od državnih. Prilagajali se bomo interesom vsakega posebej in tako spoznavali trg.
Povedati moram, da mi je podpora stroke in tudi velik posluh nekaterih interesnih skupin, s katerimi bomo nagradili sodelovanje od začetka prihodnjega meseca, v zadovoljstvo.
petek, 24. februar 2012
Višje sodišče potrdilo prisilno poravnavo T-2
Maribor, 24. februarja (STA) – Mariborsko višje sodišče je zavrnilo pritožbo Telekoma Slovenije in s tem potrdilo odločitev okrožnega sodišča, ki se je izreklo proti Telekomovi zahtevi za stečaj konkurenčnega telekomunikacijskega podjetja T-2. Kot je razvidno iz odločbe, objavljene na spletni strani Ajpesa, je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
S tem je, kot so za STA pojasnili v družbi T-2, prisilna poravnava postala tudi pravnomočna, saj je medtem sodišče po njihovih informacijah že odločilo tudi v sporu za lastništvo podjetja med Zvon Ena Holdingom, razlaščenim po opravljeni konverziji terjatev, in novimi večinskimi lastniki – Gratelom in z njim povezanim Lokainvestom.
V Telekomu Slovenije so danes za STA poudarili le to, da bodo novonastalo situacijo proučili in se na podlagi novih zaključkov odločali dalje v skladu z zakonodajo.
Upniki mariborske telekomunikacijske družbe so prisilno poravnavo podprli s 75-odstotno večino, načrt finančnega prestrukturiranja pa predvideva 44-odstotno poplačilo v devetih letih po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi.
Kot je povedal direktor družbe T-2 Uroš Rožič, so takšno odločitev sodišča pričakovali. “Že ves čas smo opozarjali, da Telekom Slovenije sledi drugim interesom, predvsem interesom slabitve močnega konkurenta in ne tem, ki jih je navajal v pritožbi,” je dejal Rožič, ki je zasluge za uspešno prisilno poravnavo pripisal tudi naročnikom, pa tudi dejstvu, da so storitve ves čas delovale nemoteno.
“V tem času smo v T-2 izpeljali številne korenite spremembe v poslovanju družbe, kar se že odraža tako na poslovnem rezultatu kot tudi v rasti števila naročnikov. S pravnomočnostjo prisilne poravnave pa v dogovoru z upniki vstopamo v nov cikel, ki bo namenjen predvsem ukrepom, povezanim z nadaljnjim razvojem storitev in širitvijo lastnega omrežja,” je še dejal prvi mož T-2.
Družba je sicer lani dosegla desetodstotno rast števila naročnikov, upoštevajoč nerevidirane poslovne rezultate pa so ustvarili več prihodkov kot v letu poprej, skupaj okoli 48,4 milijona evrov. Ob uspešni reorganizaciji poslovanja in procesih optimizacije stroškov so dosegli za 9,9 milijona evrov dobička iz poslovanja pred obrestmi, davkom in amortizacijo (EBITDA).
Sicer pa bi T-2 po odločitvi sodišča lahko že kmalu pristal v rokah novih lastnikov. Današnje Finance namreč pišejo o možnosti prevzema s strani Simobila ali njegovega lastnika, družbe Telekom Austria, kjer naj bi čakali prav na to, ali bo prisilna poravnava uspela.
Za T-2 pa se po neuradnih informacijah poleg Simobila oziroma Telekoma Austria zanimata belgijski Amisco NV (lastnik telekomunikacijske družbe Amis) in britanski sklad GMT, ki vlaga večinoma v evropske komunikacijske družbe, še pišejo Finance.
Višje sodišče potrdilo prisilno poravnavo T-2
Maribor, 24. februarja (STA) – Mariborsko višje sodišče je zavrnilo pritožbo Telekoma Slovenije in s tem potrdilo odločitev okrožnega sodišča, ki se je izreklo proti Telekomovi zahtevi za stečaj konkurenčnega telekomunikacijskega podjetja T-2. Kot je razvidno iz odločbe, objavljene na spletni strani Ajpesa, je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
S tem je, kot so za STA pojasnili v družbi T-2, prisilna poravnava postala tudi pravnomočna, saj je medtem sodišče po njihovih informacijah že odločilo tudi v sporu za lastništvo podjetja med Zvon Ena Holdingom, razlaščenim po opravljeni konverziji terjatev, in novimi večinskimi lastniki – Gratelom in z njim povezanim Lokainvestom.
Upniki mariborske telekomunikacijske družbe so s 75-odstotno večino podprli prisilno poravnavo, načrt finančnega prestrukturiranja pa predvideva 44-odstotno poplačilo v devetih letih po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi.
Kot je povedal direktor družbe T-2 Uroš Rožič, so takšno odločitev sodišča pričakovali. “Že ves čas smo opozarjali, da Telekom Slovenije sledi drugim interesom, predvsem interesom slabitve močnega konkurenta in ne tem, ki jih je navajal v pritožbi,” je dejal Rožič, ki je zasluge za uspešno prisilno poravnavo pripisal tudi naročnikom, pa tudi dejstvu, da so storitve ves čas delovale nemoteno.
“V tem času smo v T-2 izpeljali številne korenite spremembe v poslovanju družbe, kar se že odraža tako na poslovnem rezultatu kot tudi v rasti števila naročnikov. S pravnomočnostjo prisilne poravnave pa v dogovoru z upniki vstopamo v nov cikel, ki bo namenjen predvsem ukrepom, povezanim z nadaljnjim razvojem storitev in širitvijo lastnega omrežja,” je še dejal prvi mož T-2.
Družba je sicer lani dosegla desetodstotno rast števila naročnikov, upoštevajoč nerevidirane poslovne rezultate pa so ustvarili več prihodkov kot v letu poprej, skupaj okoli 48,4 milijona evrov. Ob uspešni reorganizaciji poslovanja in procesih optimizacije stroškov so dosegli za 9,9 milijona evrov dobička iz poslovanja pred obrestmi, davkom in amortizacijo (EBITDA).
Sicer pa bi T-2 po odločitvi sodišča lahko že kmalu pristal v rokah novih lastnikov. Današnje Finance namreč pišejo o možnosti prevzema s strani Simobila ali njegovega lastnika, družbe Telekom Austria, kjer naj bi čakali prav na to, ali bo prisilna poravnava uspela.
Za T-2 pa se po neuradnih informacijah poleg Simobila oziroma Telekoma Austria zanimata belgijski Amisco NV (lastnik telekomunikacijske družbe Amis) in britanski sklad GMT, ki vlaga večinoma v evropske komunikacijske družbe, še pišejo Finance.
torek, 6. december 2011
Direktor Knauf Insulation Bavec za Krizno ogledalo STA: Realizacija planov odvisna tudi od države
Škofja Loka, 6. decembra (STA) – Škofjeloško podjetje Knauf Insulation ima za prihodnja leta ambiciozne cilje za nadgradnjo proizvodnih zmogljivosti. Vendar bo tudi od slovenske države odvisno, kako bo pripravljena s subvencijami spodbuditi tuje lastnike podjetja, da investirajo v škofjeloško tovarno, je v pogovoru za Krizno ogledalo STA opozoril direktor podjetja Saša Bavec.
Nekdanji Termo je od leta 2006 del koncerna Knauf in uspešno sledi zastavljenim planom. Po kriznem letu 2009 je podjetje lani že uspelo ujeti prodajo iz leta 2008, rast prihodkov pa se nadaljuje tudi letos, četudi je svetovna kriza močno prizadela segment gradbeništva, ki ga je po mnenju Bavca mogoče zagnati s spodbudami za energetsko prenovo stavb.
Podjetje Knauf Insulation velja za eno najboljših podjetij v državi. Tudi lani je bilo poslovanje družbe uspešno. Kakšne rezultate ste dosegli?
Naše podjetje je v letu 2010 poslovalo uspešno, saj smo prihodke povečali na nekaj več kot 70 milijonov evrov, kar je za sedem odstotkov več kot leta 2009. S tem smo nekako prišli na “predkrizni” nivo prodaje. Večino rasti smo ustvarili na tujih trgih, kjer je prodaja zrasla za skoraj deset odstotkov, v Sloveniji pa smo občutili enoodstotni padec prodaje glede na prejšnje leto. Kljub pritiskom na cene s strani kupcev in rasti cen surovin in energentov smo, zahvaljujoč višji prodaji in številnim optimizacijam in racionalizacijam, ohranili dobiček iz poslovanja na nivoju leta 2009.
Lani ste leto zaključili s 5,1 milijona evrov dobička. Kako pa vam kaže letos?
Ugoden trend rasti prihodkov se nadaljuje tudi v letu 2011. Trenutni podatki kažejo, da bomo plan ob koncu leta tudi presegli.
Kako je svetovna finančna in gospodarska kriza vplivala na vašo panogo?
Svetovna gospodarska kriza je v precejšnji meri prizadela segment gradbeništva. Še posebej so razmere zaskrbljujoče v Sloveniji, kjer gradbeništvo še vedno tone, za razliko od nekaterih drugih evropskih trgov, kjer je bilo že čutiti občutno rast in okrevanje. Kriza se pozna tudi v drugih panogah, kjer smo aktivni, vendar zaenkrat z inovativnimi izdelki in drugačnimi pristopi še uspevamo rasti.
S kakšnimi ukrepi ste v Knauf Insulation uspeli zmanjšati učinke krize?
Veliko pozornosti namenjamo razvoju in obvladovanju stroškov. Skupaj s kupci iščemo nove boljše izolacijske rešitve in se tudi geografsko širimo na nove, tudi malo bolj eksotične trge, kot so na primer Čile, Indija in Avstralija.
Napoveduje se, da bo kriza z novim valom ponovno udarila po evropskem in svetovnem gospodarstvu. Kako se pripravljate na to?
Zavedamo se možnosti, da se razmere lahko poslabšajo. Verjamemo pa, da z novimi kupci, novimi produkti, aplikativnimi rešitvami in novi pristopi ter nadaljnjimi izboljšavami in optimizacijami v proizvodnji lahko učinke potencialnega novega vala krize do velike mere omilimo, če že ne povsem nevtraliziramo.
Kje vidite rešitve za dolgoročno uspešno slovensko gospodarstvo?
Za dolgoročno uspešnost bo potrebno zmanjšati obremenitve v gospodarstvu ter vzpodbuditi inovativnost ter vlaganja v razvoj. Država bi se morala sistematično lotiti spodbujanja investicijske dejavnost zlasti na področjih, ki prinašajo dodatna delovna mesta, zmanjšujejo porabo energije in so hkrati okoljsko-trajnostno in razvojno pozitivno naravnana.
Eden večjih problemov, ki ga opažamo v Sloveniji, je tudi financiranje obstoječe dejavnosti in novih projektov. Veliko naših partnerjev ima probleme zagotoviti financiranje za dobre perspektivne projekte, poleg tega pa banke z nepripravljenostjo reprogramiranja lahkomiselno podeljenih kratkoročnih posojil uničujejo tudi podjetja, ki bi ob primerni podpori bank lahko preživela in bila uspešna.
Kakšne ukrepe bi morala sprejeti država?
Eno od možnosti za ponoven zagon gospodarstva, še posebej gradbeništva, vidimo zlasti v spodbujanju renovacijskih procesov za doseganje višje energetske učinkovitosti stavb. S tem bi generirali nova delovna mesta, zmanjševali brezposelnost in povečevali prihodke v državni proračun. Pozitiven učinek tega ukrepa je tudi zmanjšanje porabe energije, ki posledično zmanjšuje odvisnost države od tujih virov energije. Seveda pa manj porabe energije v stavbah prinaša tudi manjše emisije ogljikovega dioksida.
Ali država uspešnim in perspektivnim podjetjem omogoča razvoj?
Eden ključnih elementov konkurenčnosti in predpogoj za vzdržno rast podjetja so izobraženi, usposobljeni in motivirani zaposleni. Izobražena delovna sila lahko na dolgi rok bistveno vpliva na uspešnost razvoja podjetja, vendar pa so v Sloveniji stroški plač zanjo zaradi naše davčne lestvice enostavno previsoki. Ob selitvi projektnih vodij iz Avstrije se je na primer pokazalo, da bo podjetje v Sloveniji za enak izplačan neto osebni dohodek plačevalo višji bruto znesek, kar bi skoraj ogrozilo celoten projekt. Poleg davčne zakonodaje pa je zagotovo še precej prostora pri poenostavitvi in pospešitvi administrativnih procesov, s katerimi se podjetja srečujemo tekom realizacije svojih investiciji.
Kako zadovoljni pa ste z odnosom tujih lastnikov do škofjeloškega podjetja, njegovega razvoja in zaposlenih?
Že podjetje Termo je bilo uspešno podjetje, kar pa je novi lastnik samo še nadgradil. Prišli smo do novih tehnologij, širšega prodajnega programa in možnosti povezave z mednarodnim okoljem. To nam omogoča hitrejši razvoj in večjo konkurenčnost. Podjetje vzpodbuja izobraževanje in razvoj zaposlenih, prav tako pa se zaveda pomena nenehnih vlaganj v raziskave in razvoj tako na področju novih izdelkov, kot tudi na področju moderne napredne tehnologije. Vse investicije, ki smo jih uspeli pridobiti v zadnjih letih, tudi kažejo na to, da nam lastniki zaupajo.
Kakšna je vaša vizija in strategija razvoja podjetja v prihodnjih letih?
Imamo ambiciozne cilje, povezane z nadgradnjo proizvodnih kapacitet, kar nam bi omogočilo proizvodnjo novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Kako hitro bomo uspeli realizirati naše plane, pa je do neke mere odvisno tudi od slovenske države, koliko bo pripravljena s subvencijami spodbuditi naše lastnike, da investirajo v tovarno v Škofji Loki in ne v katero drugo lokacijo z nižjo ceno delovne sile, na primer na Slovaško, Hrvaško ali v Srbijo. Zastavljeni razvojni projekti nam bodo v prihodnjih letih omogočali širitev na za nas popolnoma nova področja, kar bo še dodatno zmanjševalo našo odvisnost od gradbeništva. Poleg tega pa izdelki z višjo dodano vrednostjo lažje prenesejo tudi višje stroške prevoza, kar nam bo omogočalo izvoz naših izdelkov tudi na hitro rastoče trge izven Evrope, s čimer bomo vsaj delno zmanjšali našo odvisnost od nihanj v ekonomiji EU.
Kakšne konkretne načrte pa ste si zastavili za leto 2012?
Cilji so zastavljeni ambiciozno, tako z vidika same rasti prodaje in optimizacije stroškov, kot tudi posledično z vidika rasti dobička. Poleg tega planiramo v naslednjem letu kar nekaj investicij v posodobitev proizvodnih linij in avtomatizacijo določenih procesov. Trenutno upada naročil še ne zaznavamo in se zdijo naši ambiciozni cilji še dosegljivi. Kako realni so, pa bomo lahko kaj več rekli v začetku 2012, ko bo že videti, ali se bosta evropska in globalna ekonomija lahko izognili globlji gospodarski krizi.
Koliko ljudi zaposluje Knauf Insulation in kakšna so gibanja v številu zaposlenih?
V kolikor bomo uspeli do konca leta še popolniti vsa odprta delovna mesta, bomo zaključili leto s 405 zaposlenimi. To pomeni, da bomo v letošnjem letu zaposlili 65 novih sodelavcev, večino v novem globalnem centru za razvoj novih proizvodov iz kamene volne in proizvodnih tehnologij za njihovo proizvodnjo. Načeloma imamo v podjetju majhno fluktuacijo zaposlenih, tako da je v podjetju veliko število zaposlenih, ki so z nami že 20 let in več, kljub vsemu pa je starostna struktura za podjetje ugodna, saj je povprečna starost zaposlenih 40 let. V zadnjih letih se je tudi bistveno zmanjšala bolniška odsotnost in lahko rečemo, da je ne glede na to, da gre za pretežno moški kolektiv, največja stopnja odsotnosti zaradi porodniških dopustov. Skupaj s to odsotnostjo je povprečna stopnja bolniške odsotnosti podjetja okrog štiriodstotna.
Kakšna je izobrazbena struktura zaposlenih in ali je na voljo dovolj ustreznih kadrov s tehničnimi znanji?
Konec leta 2010 smo imeli zaposlenih okoli 41 odstotkov nekvalificiranih delavcev in 17 odstotkov višje ter visoko izobraženih kadrov, letos pa se bo njihov delež v strukturi še močno povečal. Tako imamo trenutno že 26 odstotkov zaposlenih z dokončano višjo ali visoko izobrazbo, veseli pa nas tudi, da se povečuje število zaposlenih, ki si želijo pridobiti dodatna formalna in neformalna znanja. Še vedno pa opažamo pomanjkanje strokovnih, tehničnih kadrov, na primer električarjev in izkušenih vzdrževalcev.
Ali Knauf Insulation zagotavlja okoljsko ustreznost svojih tehnologij?
Trajnostni razvoj je eden od ključnih elementov strategije družbe Knauf Insulation. Del naše trajnostne zaveze je tudi skrb za to, da naša tehnologija ustreza BAT standardom (best available technology), kar pomeni, da v naše proizvodne obrate stalno vgrajujemo napredne tehnologije. Zavedamo se pomena okoljske ustreznosti tehnologij, zato na tem področju intenzivno delamo in implementiramo vsako najmanjšo možnost za izboljšanje. Ustreznost naše proizvodnje potrjujejo tudi rezultati meritev okoljskih parametrov, ki jih v skladu z določili okoljevarstvenega dovoljenja izvajajo neodvisne institucije, ki so akreditirane s strani države.
Nekateri Škofjeločani, ki so se združili tudi v civilno iniciativo, trdijo, da je izpust iz tovarne škodljiv za njihovo zdravje. Kako jim odgovarjate?
S civilnimi iniciativami skušamo vzpostaviti konstruktiven odnos, zato vse, ki imajo pripombe na naše delo, povabimo na srečanje, kjer jim predstavimo rezultate meritev in naš način dela. V večini primerov, kjer so se posamezniki oziroma iniciative odzvale na naše povabilo, smo se odkrito pogovorili o perečih vprašanjih in poizkusili poiskati rešitve. Večina jih je bila že implementirana, tiste, ki zahtevajo večja vlaganja, pa uvrstimo v plan naših investicijskih vlaganj in jih v skladu z njim tudi realiziramo.
Glede škodljivosti samih izpustov pa lahko komentiramo, da smo skozi celotno leto 2010 merili koncentracije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prašnih delcev na lokacijah Trata, Godešič in Sveti Duh. Te meritve so pokazale, da je naš vpliv na okolje manjši kot pa vpliv lokalnega prometa in individualnih kurišč.
torek, 12. julij 2011
LG Electronics je v Koreji predstavil prvi računalniški monitor, ki omogoča spremljanje 3D vsebin brez uporabe namenskih očal. Novinec z imenom DX2000 se lahko pohvali kar z 20-palčno diagonalo, posebnost pa je tudi vgrajena video kamera. Ta po eni strani lahko služi za videokonferenčne povezave, po drugi pa omogoča spremljanje oči uporabnika in sprotne optimizacije 3D prikaza glede na zorni...Več o tem...
sobota, 7. maj 2011
UB in Absolute Poker pred bankrotom?
“V obdobju 60 dni, je podjetje nase prevzelo več kot 250.000$ dolga, ki pa ga ob pomanjkanju finančnih prilivov in zelo črnogledi napovedi za prihodnost, ne bo moglo poplačati. Kot veleva norveška zakonodaja, je bil zato sprožen proces likvidacije podjetja.”
No, vsaj delno resnične, saj so se novinarji mreže MSNBC dokopali do obvestila, ki ga je družba poslala svojim delničarjem, v katerem je opisana njihova namera in načrt likvidacije podjetja, ki pa je v resnici zadeval le norveško podružnico.
Sama družba, ki si lasti omrežje CEREUS, pravzaprav ne zapira svojih vrat, temveč zapira le nekatere svoje izpostave. Potem ko so bili namreč pregnani iz ZDA, so se ob slabem poslovanju odločili, da prekinejo z delovanjem tudi na Norveškem, kjer pa so bili pri svojem početju nespretni in so si tako na vrat nakopali vlogo za likvidacijo.
Do tega je prišlo, ko je podjetje norveško podjetje Madeira Fjord, ki je pravzaprav hčerinsko podjetje Blanca Games, svoje upnike obvestilo o svoji nezmožnosti plačila obveznosti. V elektronski pošti, ki so jo poslali upnikom so tako zapisali:
Vest o slabem poslovanju, pa pravzaprav ni nobeno presenečenje, saj je pred dnevi Cereus v svojem kostariškem centru odpustil več kot 300 zaposlenih, kar predstavlja skoraj 95% vseh zaposlenih v tej izpostavi. Kot zatrjujejo odgovorni, je vse to le del procesa prenove in optimizacije, ki bo pač zahteval določeno število žrtev. Ta nepriljubljen poseg pa naj bi bil zgolj začasen, saj kot so že napovedali, naj bi vsaj 20% te odpuščene delovne sile, že v kratkem dobilo nove pogodbe in se bodo znova pridružili podjetju.
Razloge, za slabo poslovanje in odpuščanja pa ni potrebno iskati prav dolgo, saj se za vsem skupaj seveda skriva zloglasni črni petek, ki je za številne poker sobe prinesel katastrofalne posledice. Te so bile še posebej hude prav za Absolute Poker, ki se je poleg svojih ustanoviteljev Scott-a Tom-a in Brenta Beckley-a, znašel na merku ameriških oblasti, ki že grozijo z milijonskimi kaznimi.
Kar je pri tem najbolj žalostno pa je to, da sta obe drugi vpleteni spletni poker sobi – PokerStars in Full Tilt Poker, že začeli vračati denar svojim ameriškim uporabnikom, medtem ko pri UB.com in Absolute Pokru tega postopka še niso niti začeli. Glede na to, kako se stvari odvijajo, pa vse bolj realna postaja tudi možnost, da se bodo njihovi uporabniki, za svoj lasten denar, na koncu morali celo obrisati pod nosom.
Odgovore na ta vprašanja so do sedaj zaman iskali tako novinarji MSNBC, kot tudi drugi člani naše skupnosti, vključno z nami, a s strani Blanca Games za enkrat še nismo prejeli odziva.