Iskanje: rtv
nedelja, 14. april
RTV Slovenija pod to vlado nadaljuje s čistkami “janšistov”. To je delo, ki ustreza Robertu...
sobota, 13. april
Piše: Mitja Iršič (Nova24tv.si) Nedavno smo poročali o tem, kako je družbeno-politične delavce na RTV Slovenija zmotil rdeč napis Jezus, ki se pojavlja po Sloveniji. V osrednjem dnevniku so poročali o “neprimernih in morda tudi nevarnih napisih”, ki so se začeli pojavljati po Ljubljani in na poti na Nanos. Zaskrbljena napovedovalka Slovenske kronike je poročala, da […] The post Zakaj levičarje moti napis Jezus, ne pa denimo kup kamenja na Sabotinu? appeared first on Demokracija .
Šestim novinarjem odpoved pogodb, Martić nadaljuje Golobove čistke
Še šestim izkušenim novinarjem in urednikom RTV Slovenija – Katji Benčina, Ani Gajič, Tjaši Platovšek, Valentinu Arehu, Jaki Elikanu in Natalii Schlauer – so včeraj vročili odpovedne pogodbe iz poslovnih razlogov. Hkrati so dobili ponudbe za nove ...
Slovenija na Evroviziji: Trikrat sedmi, v finalu 7-krat, brez finala 12-krat
RTV Slovenija sodeluje na Pesmi Evrovizije od leta 1993 dalje, slovenska beseda pa se je z velikega evrovizijskega odra prvič zaslišala že leta 1966, ko je Jugoslavijo na evrovizijskem izboru predstavljala Sepetova skladba Brez besed v izvedbi Kranjčanke Berte Ambrož, ki je osvojila sedmo mesto, tako kot Darja Švajger (1995) in Nuša Derenda (2001). Izjemna Lola Novaković V času nekdanje skupne države smo Slovenci kar nekajkrat zastopali barve Jugoslavije. Najbolj uspešni smo bili že daljnega leta 1962. Privškova popevka Ne pali svetla u sumrak, ki jo je zapela Beograjčanka Lola Novaković v Luksemburgu, je dosegla fantastičen uspeh - delitev 4. mesta, kar je bilo za dolga leta najboljša uvrstitev bivše Jugoslavije na festivalu. Leta 1966 je Berta Ambrož osvojila odlično 7. mesto, leto dni kasneje pa je Lado Leskovar s skladbo Vse rože sveta končal na 8. mestu. Po odcepitvi je Slovenija kot samostojna država prvič nastopila leta 1993, ko so v Ljubljani potekale dodatne evrovizijske kvalifikacije. Leta 1994 in 2000 pa se festivala nismo udeležili zaradi slabih rezultatov ... https://www.youtube.com/watch?v=_5BLw8baVl0 Po letu 1995 pa smo bili Slovenci znani predvsem po mogočnih baladah. Z uvedbo polfinala pa so se naši predstavniki začeli utapljati v povprečju in niti pozornosti niso več zbujali, v prvih šestih letih se je v finale uspelo prebiti le Alenki Gotar v Helsinkih 2007. Zmage še ni bilo V vsej evrovizijski zgodovini Slovenija še ni osvojila težko pričakovane zmage , čeprav so zmagoslavje na nek način že občutili člani skupine Pepel in kri, ki so leta 1990 v Zagrebu (kot spremljevalna skupina) spremljali italijanskega predstavnika Tota Cotugna, ki je slavil s pesmijo Insieme. Najbolj smo se zmagi približali dvakrat, leta 1995 s pesmijo Prisluhni mi (Darja Švajger) in leta 2001 s pesmijo Energy (Nuša Derenda). https://www.youtube.com/watch?v=EDCdYocMKNg Izmed vseh slovenskih ESC predstavnikov so bile Sestre leta 2002 deležne največ zanimanja medijev iz tujine. Na koncu so z legendarno skladbo Samo ljubezen pristale na zlati sredini, na 13. mestu. https://www.youtube.com/watch?v=pr9Pr3GRBA4 Večkrat je bilo: Adijo finale Po evrovizijskem letu 2004, ko je bil najprej le en polfinalni večer, smo se v finale uvrstili sedemkrat, in sicer leta 2007 (Alenka Gotar - Cvet z juga), 2011 (Maja Keuc - No One), 2014 (Tinkara Kovač - Round and Round), 2015 (Maraaya - Here For You), 2018 (Lea Sirk - Hvale, ne!), 2019 (Zala & Gašper - Sebi) ter leta 2023 (Joker Out - Carpe Diem). Kar dvanajstkrat pa sem nam v finale ni uspelo uvrstiti. https://www.youtube.com/watch?v=KKrOMagZnMI Slovenija na Evroviziji 1993-2024 Leto Predstavnik Pesem Uvrstitev 1993 1x Band Tih deževen dan 21. mesto 1994 / / / 1995 Darja Švajger Prisluhni mi 7. mesto 1996 Regina Dan najlepših sanj 21. mesto 1997 Tanja Ribič Zbudi se 10. mesto 1998 Vili Resnik Naj bogovi slišijo 18. mesto 1999 Darja Švajger For a Thousand Years 11. mesto 2000 / / / 2001 Nuša Derenda Energy 7. mesto 2002 Sestre Samo ljubezen 13. mesto 2003 Karmen Stavec Na na na 23. mesto 2004 Duo Platin Stay Forever brez finala (21.) 2005 Omar Naber Stop brez finala (12.) 2006 Anžej Dežan Mr Nobody brez finala (16.) 2007 Alenka Gotar Cvet z juga finale / 15. mesto 2008 Rebeka Dremelj Vrag naj vzame brez finala (11.) 2009 Quartissimo & Martina M. Love Symphony brez finala (16.) 2010 Ans. Roka Žlindre & Kalamari Narodnozabavni rock brez finala (16.) 2011 Maja Keuc No one finale / 13. mesto 2012 Eva Boto Verjamem brez finala (17.) 2013 Hannah Mancini Straight Into Love brez finala (16.) 2014 Tinkara Kovač Round and Round finale / 25. mesto 2015 Maraaya Here For You finale / 14. mesto 2016 ManuElla Blue and Red brez finala (14.) 2017 Omar Naber On My Way brez finala (17.) 2018 Lea Sirk Hvala, ne! finale / 22. mesto 2019 Zala & Gašper Sebi finale / 15. mesto 2020 Ana Soklič Voda ESC odpade 2021 Ana Soklič Amen brez finala (13.) 2022 LPS Disko brez finala 2023 Joker Out Carpe Diem finale / 21. mesto 2024 Raiven Veronika ? The post Slovenija na Evroviziji: Trikrat sedmi, v finalu 7-krat, brez finala 12-krat appeared first on Evrovizija.com .
petek, 12. april
Andrej Grah Whatmough iztoži pravico
Na straneh tega časnika ste lahko v torek prebrali naslednjo novico: delovno in socialno sodišče je v tožbi nekdanjega v. d. generalnega direktorja proti RTV Slovenija odločilo v prid Andreju Grahu Whatmoughu (AGH). In kaj je AGH kot tožnik trdil in...
V 83. letu starosti je umrl slikar Gustav Gnamuš, poroča spletni portal MMC RTV Slovenija. Velja za enega najbolj občutljivih koloristov ne le na Slovenskem, ampak tudi v svetu. Za svoje delo je prejel Jakopičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in leta 2001 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Preberi članek: Umrl je slikar Gustav Gnamuš na portalu Koroške Novice .
Umrl je slikar Gustav Gnamuš
Velja za enega najbolj občutljivih koloristov ne le na Slovenskem, ampak tudi v svetu.
Brez medijskih izkušenj za vodjo največje tiskovne agencije – STA gre po poti RTV
Mojca Prelesnik ne bo več informacijska pooblaščenka. Ko ji poteče mandat, se bo za (vsaj) 5 let preselila na vrh Slovenske tiskovne agencije, kjer bo nadomestila Igorja Kadunca. O zadnji kadrovski potezi levice smo povprašali odgovornega urednika...
četrtek, 11. april
Norčevanje / Nekdanji Janšev šef RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough zmaguje na sodišču
Delovno in socialno sodišče je odločilo, da je bil nekdanji v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough s položaja razrešen nezakonito. Sodba sicer še ni pravnomočna in tudi ne dokončna, ker sodišče odloča še o zahtevkih Graha Whatmougha iz tega naslova. A odločitev, ne glede na to, da je morda formalnopravno pravilna, se zdi krivična. Nekako skorajda v pos...
Prelomni prenos
V sredo ob šestih zjutraj se je tik pred sončnim vzhodom v Sloveniji zgodilo nekaj, kar se še ni nikoli. Osrednji medij, javna televizija RTV Slovenija, je neposredno prenašal molitev ob ramazanskem bajramu, prenašal je torej verski obred islamske skupnosti.
Piše: Peter Jančič (Spletni časopis) “Iskreno vem povem, da se še nisem odločil, kljub kar nekaj klicev, so me že pred samim evidentiranjem klicali, da bi se vendarle odločil. Zaenkrat te odločitve nisem sprejel, bom pa v politiki rekel tako, da nikdar ni nemogoče sprejemat tudi hitre odločitve.” Tako je za RTV Slovenija Matjaž Han včeraj razkril, […] The post Bi lahko Han pometel s tremi dosedanjimi kandidati za predsednika SD in rešil težave Goloba? appeared first on Demokracija .
Mušketir s trobento in lastnimi skladbami
Tobentač in skladatelj Tomaž Gajšt bo danes z Big Bandom RTV Slovenija premierno predstavil avtorske skladbe.
sreda, 10. april
“Za nezakonito razrešitev Graha Whatmougha je odgovoren Forbici, ki je dokazal lojalnost politiki, ki ga je nastavila”
Marsikdo se še verjetno spominja, kako prešerne volje je bil predsednik Sveta RTV Slovenija Goran Forbici avgusta lani, ko je izrekel, da so Andreju Grahu Whatmoughu prenehala vsa pooblastila na mestu v. d. generalnega direktorja RTVS. A najbrž se...
Ljubljana prestreljena z genocidnimi grafiti, RTV pa je zmotil napis Jezus
Ljubljana je že več kot desetletje mesto valdalskega grafitiranja. Pa ne tistega estetsko všečnega, ki ga včasih določene mestne občine v EU celo vzpodbujajo, ki polepša stene sivih stavb z estetskimi, prefinjenimi umetninami. Polno je namreč vand...
Danes je ramazan, za slovenske muslimane se je zgodil pomemben mejnik
Molitev ramazanskega bajrama so prvič neposredno prenašali na drugem programu RTV Slovenija.
Molitev ramazanskega bajrama prvič v prenosu na RTV SLO #video
Po koncu postnega meseca bodo danes muslimani začeli tridnevno praznovanje ramazanskega bajrama. V Sloveniji je bila osrednja bajramska slovesnost v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana, začela se je ob 6. uri. Vodil jo je mufti Nevzet Porić, molitev ramazanskega bajrama pa so prvič neposredno prenašali na drugem programu RTV Slovenija.
torek, 9. april
Odbor za prostor in varovanje okolja Občinskega sveta Občine Domžale je v skladu s programom dela v četrtek, 4. aprila 2024, obiskal Oddajni center Oddajnikov in zvez RTV Slovenija v Domžalah. Oddajničar koordinator Primož Miklavčič je podrobno predstavil zgodovino in delovanje srednjevalovnega oddajnega centra. Antenski stolp, visok 141 metrov, je bil zgrajen leta 1977 za … The post Obisk nekdaj delujočega oddajnika v Domžalah appeared first on domžalec.si .
Graha Whatmougha odstavili nezakonito, detektivka storila napako
Sodišče je odločilo, da so nekdanjega šefa RTV Slovenija odslovili na nezakonit način.
Grah Whatmough ni imel možnosti zagovora pred razrešitvijo Delovno sodišče je z delno sodbo ugodilo bivšemu direktorju RTV Slovenija Andreju Grahu Whatmoughu, ki je bil nezakonito razrešen z mesta v. d. generalnega direktorja RTVS. Grah Whatmough je z delno sodbo zadovoljen, saj odločitev sodišča potrjuje nepravilen način vročanja razlogov za razrešitev in poziva k odgovoru. […]
Niet iskreno o osamljenosti in hrepenenju po ljubezni
Legendarna slovenska punk rock skupina Niet je devet let po izdaji svojega zadnjega CD-ja V bližini ljudi posnela novo skladbo z naslovom Tema rjove skozi mesto, ki jo izdajajo pri ZKP RTV Slovenija. Avtorja glasbe sta Igor Dernovšek in Borut Marolt, besedilo je prispeval Igor Dernovšek, aranžma pa je delo celotne skupine Niet. Pesem govori o osamljenosti in hrepenenju po ljubezni. "Kljub temu, da postajamo starejši, radi pozabimo na bolečino, se raznežimo in raje kot v temo verjamemo v svetlobo na koncu tunela," pravijo Niet. Skladba je bila posneta februarja letos v Studiu ORK v Jevnici pod producentsko taktirko Roberta Likarja. Poleg naštetih Igorja, Boruta in Roberta sta na snemanju svoj prispevek dodala tudi preostala člana skupine Niet, Janez Brezigar in Tomaž Bergant. In nenazadnje velja za realizacijo tega snemanja zahvala tudi Sašu Kisovcu, alfa in omegi jevniškega studia, pri snemanju pa je sodeloval tudi Tim Draksler. 24. maja veliki koncert z gosti Nova skladba Nietov je bila sicer narejena v sklopu aktivnosti skupine ob njeni 40-letnici, ki vključuje veliki koncert z gosti pod naslovom Pa tako lep dan je bil v ljubljanskih Križankah, 24. maja, za katerega je bilo v dveh mesecih prodanih že več kot 2/3 vstopnic in bodo kmalu pošle, izdajo dvojne vinilne plošče s posnetki iz vseh ključnih obdobij te legendarne skupine, dokumentarni film in knjigo z istim naslovom, ki jo piše priznani glasbeni novinar Zdenko Matoz. https://www.youtube.com/watch?v=KVTfol7ZGqI O skupini Niet Ljubljanska punk skupina Niet je nastala novembra 1983, svoj prvi koncert pa je odigrala takoj po polnoči na novega leta dan 1984 na hardcore zabavi v MC Zgornja Šiška. V prvotni zasedbi so bili Primož Habič (vokal), Igor Dernovšek (kitara) in Aleš Češnovar (bas kitara), na bobnih pa je na prvih posnetkih (vključno z Depresijo) igral Tomaž Bergant Breht. Niet so bili na začetku del tedaj zelo prodorne ljubljanske hardcore scene, ki je vključevala bande, kot so UBR, Stres DA, Odpadki civilizacije, Tožibabe … V nasprotju z ostalimi, ki so sprva prisegali na pristop Do it yourself, pa so se kmalu odločili za svojo pot in se podali v studio Boruta Činča (klaviaturista legendarnih Buldožerjev), kjer so po seriji osmih večinoma manj kot minuto dolgih hardcore komadov aprila 1984 posneli svoj prvi veliki hit Depresija. Maja 1984 je za bobne sedel prvi stalni bobnar Nietov Tomaž Dimnik, druga vokalistka (ob Habiču) pa je postala Tanja Ukmar. Septembra tega leta so Nieti kot glavne zvezde alter večera nastopili na Novem rocku in povzročili med poslušalci totalno evforijo, ki je po besedah enega izmed navzočih kritikov povzročila, da je šla zaščitna ograja "dobesedno v franže". Septembra 1984 je pri založbi Škuc izšla kaseta Srečna mladina, ki je zaradi zgolj 200 izdanih kosov postala najbolj presnemavana kaseta v zgodovini slovenske rock glasbe. Decembra 1984 je skupina posnela svojo največjo uspešnico Lep dan za smrt, ki velja danes za eno ključnih skladb slovenskega rocka, v novem tisočletju pa jo je z velikim uspehom priredila tudi zasedba Dan D. https://www.youtube.com/watch?v=JAPzmUsdiQk Januarja 1985 je Dimnika na bobnih zamenjal Tomaž Bergant Breht, drugo kitaro pa je prevzel Robert Likar. Leto 1985 je bilo sicer za Niete leto številnih koncertov, od turneje po Franciji do samostojnih nastopov v Parizu, Trstu, Zagrebu, Sarajevu, Beogradu, turneje po Dalmaciji ... Maja tega leta so se med drugim uvrstili tudi na finalni večer Yurma (Yu Rock Moment) v Zagrebu, ki je bil tedaj najprestižnejši glasbeni izbor najbolj perspektnih bendov v tedanji Jugoslaviji. V tistem letu so Nieti posneli še dve veliki uspešnici: Vijolice in Februar. Poleti se je od skupine moral posloviti basist Aleš Češnovar, ki je odšel na obvezno služenje vojaškega roka, zamenjal pa ga je Šani Kolbezen. Odšel je tudi Breht, namesto njega je za bobne sedel Dadi Kašnar (ex Martin Krpan). Svoj zadnji koncert v prvem obdobju svojega delovanja je skupina odigrala februarja 1986 na Kodeljevem v Ljubljani skupaj s skupino Paraf, že naslednji mesec pa je moral tudi karizmatični frontmen Primož Habič na služenje v JLA. Leto kasneje mu je sledil še avtor večine skladb Igor Dernovšek, zato bend dve leti ni mogel delovati. Po vrnitvi iz JLA se je skupina znova zbrala leta 1988 in posnela svoji zadnji dve skladbi s Primožem Habičem: Sam in Tvoje oči. Aleš Češnovar je prevzel drugo kitaro, na basu ga je zamenjal Tadej Vobovnik, medtem ko je na bobne znova nabijal Tomaž Dimnik. Še preden naj bi Nieti začeli znova igrati, pa jih je Aleš Češnovar zaradi osebnih težav zapustil in odšel v London. Bend je, kot je tedaj dejal Igor Dernovšek, "zaradi heroina, žensk in pomanjkanja volje", razpadel. Potem ko je pomladi leta 1991 zaradi prevelikega odmerka heroina umrl Primož Habič, je v naslednjih letih skupina med zlasti mlajšimi poslušalci dobivala vse bolj kultni status. Srednješolke in srednješolci so si na šolske torbe pisali imena Niet in Nirvana, mladi glasbeniki, bodoče velike zvezde slovenskega rocka, pa so svoje prve glasbene korake začenjali ob skladbah Nietov. Na predlog "očeta slovenskega punka" Igorja Vidmarja se je skupina znova zbrala leta 1993 in pri založbi Kif Kif Žareta Paka izdala svoj prvi CD z naslovom Niet. Na ta CD so poleg komadov s Primožem Habičem uvrstili še štiri nove pesmi v angleščini in dva velika hita: Ruski vohun in Bil je maj, ki jih je odpel Igor Dernovšek. Ob njem so bili tedaj v skupini še Šani Kolbezen na drugi kitari, Tadej Vobovnik na basu in bobnar Pankrtov Slavc Colnarič. Po krajši turneji po Sloveniji je skupina zaradi notranjih nesoglasij že po nekaj mesecih zaključila z delom. Nostalgija za Nieti se je medtem nadaljevala - založba Vinilmanija Records Rolanda Jurečkega je izdala vse do tedaj posnete skladbe na plošči Lep dan za smrt, živo ploščo Niet Live s posnetki s koncertov v Trstu in z legendarnim angleškim punk bendom Angelic Upstarts na Kodeljevem (oboje iz leta 1985). Ko je že vse kazalo, da se Nieti ne bodo nikoli več vrnili, so leta 2007 sprejeli ponudbo Perota Lovšina, da nastopijo kot gostje na koncertu Pankrtov v Hali Tivoli. Do sodelovanja sicer tedaj ni prišlo, so se pa v pripravah na koncert zbrali v skoraj celotni originalni zasedbi (s Češnovarjem na basu, Likarjem na kitari in Brehtom na bobnih), ob tem pa so v Borutu Maroltu (ex - Prisluhnimo tišini) končno dobili tudi ustrezno zamenjavo za Primoža Habiča. Maja 2008 so navdušili prepolne Križanke, ob tem pa posneli še dva hita: Vsak dan se kaj lepega začne in novo verzijo skladbe Bil je maj. Po vrsti samostojnih koncertov in nastopih na festivalih so se naslednje leto lotili novega podviga, koncerta in plošče Niet - Izštekani, kjer so na splošno presenečenje pri predelavi starih skladb več kot uspešno uporabili godalni kvartet in koncertni klavir. Leta 2010 je skupina končno dočakala izdajo svoje prve plošče, ki ni bila zgolj kompilacija. CD Trinajst, na katerem so bile zgolj nove skladbe (med drugim hiti Beli prah, Dekle izza zamreženega okna, Ti in jaz in noč in večnost) se je povzpela celo na 2. mesto prodanih plošč v Sloveniji. Po znova zelo dobro obiskanem koncertu v Križankah jih je zapustil Aleš Češnovar, ki se je odločil za samostojno pot, zamenjal pa ga je Janez Brezigar. Sledil je nov izziv. Leta 2012 je skupina Niet naredila glasbo za punk-musical Rokovnjači v režiji Mihe Nemca, ki je kot najboljša gledališka predstava leta v Sloveniji zmagal na Tednu slovenske drame v Prešernovemu gledališču Kranj. Po seriji novih nastopov so fantje leta 2015 izdali še eno ploščo V bližini ljudi s hitom Rad imam dež, potem pa za nekaj let zaradi zasičenosti prenehali z delom. Znova so se vrnili na začetku obdobja kovida, a bili, tako kot vsi drugi, prisiljeni počakati na njegov zaključek, po katerem so se na veliko veselje svojih oboževalcev uspešno vrnili na slovenska koncertna prizorišča. https://www.youtube.com/watch?v=EWhGs-4_gI8 The post Niet iskreno o osamljenosti in hrepenenju po ljubezni appeared first on Evrovizija.com .