Iskanje: vizita
ponedeljek, 8. oktober 2018
Cvet bistriških fantov na viziti
četrtek, 19. januar 2017
Alenka povedala resnico o svojem možu
Alenka Kesar, nekdanja urednica in voditeljica Vizite, in njen mož, bloger Kamenko Kesar, sta gotovo med bolj zaljubljenimi pari na sceni. Naklonjenost si dnevno izkazujeta tudi z objavami na družbenem omrežju Facebook – predvsem z namenom dodatne promoci
nedelja, 8. januar 2017
Voditeljica Urška Šestan: "Imam neverjetne prijatelje!"
Urško Šestan lahko že dobra tri leta gledamo kot voditeljico in novinarko izjemno priljubljene zdravstvene rubrike Vizita v oddaji 24UR na POP TV. A postavna Primorka je poleg tega tudi diplomirana pravnica, ki večino svojega prostega časa nameni...
nedelja, 14. avgust 2016
Katja Benčina: Zaradi bolezni se je zatekla k jogi
Katja Benčina je novinarka spletne in televizijske rubrike Vizita, ki jo lahko spremljamo na portalu 24ur.com in Pop TV. Dvaintridesetletna Ljubljančanka je pred letom dni odkrila, da se je kljub ljubezni do svojega dela izgubila v njem.
četrtek, 11. avgust 2016
Alenka Kesar: Na poročni dan so se ji zgodile tri nenavadne stvari
V začetku julija je nekdanja voditeljica Vizite Alenka Mirt, zdaj Alenka Kesar, v Opatiji dahnila da svojemu dragemu Kamenku Kesarju. Čudovitega poročnega dne in noči se bo spomnila tudi po treh nenvadnih dogodkih, ki so se ji na ta adn pripetili.
ponedeljek, 18. julij 2016
Alenka Kesar: Končno poročena!
Kar nekaj časa se je nekdanja urednica in voditeljica oddaje Vizita Alenka Mirt pripravljala na poroko, ki se je odvila prejšnjo soboto. To je Alenkin drugi zakon in vanj je vstopila z velikimi pričakovanji in v prvi vrsti tudi z ljubeznijo.
petek, 8. julij 2016
Znana slovenska voditeljica doživlja novo srečo
Prejšnji konec tedna je bilo v hotelu Kvarner v Opatiji še posebej romantično. Poročila sta se namreč Alenka Mirt, voditeljica, ki se je še dobro spomnimo kot avtorico rubrike Vizita, in Kamenko Kesar, strokovnjak za oglaševanje in avtor izvrstne knjige k
torek, 28. junij 2016
Alenka Mirt pred poroko
Gotovo se je spomnite iz oddaje Vizita na Pop TV, saj jo je zaznamovala s svojo nasmejano pojavo in zdravstvenimi temami, ki so bile razumljive in poučne.
sreda, 8. junij 2016
»Za takšno zvezo je treba garati«
Alenka Mirt, nekdanja urednica in novinarka oddaje Vizita na Pop TV, in Kamenko Kesar, z domišljijo in s temperamentom obdarjeni lastnik agencije Adrema, v kateri sedaj delata oba, sta pri 46 tik pred poroko. Drugo za oba. Ljubezni ne skrivata, tako kot tudi ne, da tako intenziven odnos, kot je njun, ni enostaven. Čez štiri tedne si bosta dahnila da, Alenka pa bo odtlej samo Kesarjeva, tako in drugače. Tudi po priimku.
četrtek, 21. april 2016
Alenka Mirt: Poroka bo na morju!
Alenka Mirt je zagotovo prepoznavno ime v novinarskih vodah. Nekdanja urednica in voditeljica Vizite, kolumnistka, ki piše za dve reviji in hkrati še za svojo spletno stran alenkamirt.si, direktorica podjetja Adrema in še bi se kaj našlo.
ponedeljek, 11. april 2016
Alenka Mirt: Poroka bo na poletni večer!
Avtorica, novinarka, nekdanja urednica in voditeljica Vizite v poročilih 24 ur na Pop TV Alenka Mirt že nekaj časa živi za svoje sanje. Vsi tisti, ki jo poznajo, že vedo, da je končno našla svoj mir in srečo, s partnerjem Kamenkom se bosta zdaj...
sobota, 16. januar 2016
Alenka Mirt: Srečna sem, predvsem pa pomirjena z življenjem, ki ga živim
Ta mesec minevata dve leti, odkar se je od televizijskih zaslonov poslovila avtorica Vizite Alenka Mirt. In čeprav je ne gledamo več, je novinarstvu še zvesta.
petek, 20. november 2015
Alenki Mirt bolezen spremenila življenje!
Kako pomembno je zdravje, zelo dobro ve nekdanja voditeljica rubrike Vizita Alenka Mirt. Pa ne samo zaradi poklicnega izobraževanja, ampak ima tudi nekaj osebnih izkušenj. Prav zdaj se mora namreč držati stroge diete, saj je imela konec aprila operacijo.
četrtek, 29. januar 2015
Kruto življenje slovenskih medicinskih sester
Vsako sekundo gledam ali je vse pod kontrolo, so cevke na mestu in kaj se dogaja na monitorjih, opisuje svoje delo Anita Cimerman, mama štirih fantov, ki jo prvi dan, ko naj bi bila prosta, pokličejo nazaj v službo. Nega, skrb za pacienta, priprava, dajanje zdravil, vizita, posegi, potem pa sestre, ki jih ni dovolj, še krožijo med sobami. Ja, to je kruta realnost našega zdravstvenega sistema. Tako so prisiljene si pomagati na različne načine, zaradi preobremenjenosti pa lahko pride do napak. Tega pa si ne smejo privoščiti, saj je že vsaka najmanjša napaka lahko usodna.
ponedeljek, 26. januar 2015
V UKC po domnevni evtanaziji...
Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana se je danes seznanil z informacijo o nadzoru po domnevni evtanaziji na nevrološki kliniki. O poročilu nadzora se niso opredeljevali, je pa svet dal podporo tistim ukrepom, ki bi pripeljali do tega, da bi preprečili takšne ekscesne situacije, je pojasnil podpredsednik sveta Branko Cvjetićanin. Pojasnil je, da v poročilu, ki so ga dobili, ni bilo nič takšnega, kar ne bi izvedel že iz medijev. Svet pa se o samem primeru ni opredeljeval, saj to tudi ni njegova naloga.
Kot je povzel, je prišlo do ekscesne situacije, ki zadeva cel UKC, in s postopki, ki jih je sprožilo vodstvo. Svet daje podporo vsem tistim ukrepom, ki bi pripeljali do tega, da se takšna ekscesna situacija ne bi več ponovila oz. bi bil riziko čim manjši, je dejal.
Po njegovih besedah gre za vprašanje, kako preprečiti, da bi se kakšna podobna zadeva ponovno zgodila na tak način oz. da bi ves postopek po takem dogodku potekal na tak način. Tu pričakujejo tudi sistemske ukrepe, med katerimi je omenil varnostne vizite, primopredaje dežurnih služb, sestanke, poročanja vodjem oddelkov, predstojnikom...
Ni pa dolžnost sveta, da bi se opredeljeval do etičnih vprašanj evtanazije, ki jih je primer sprožil, pri čemer se ne ve, ali je šlo za evtanazijo ali ne, je Cvjetićanin še pojasnil v odgovoru na novinarsko vprašanje.
Notranji nadzor na nevrološki kliniki je bil uveden po tistem, ko naj bi zdravnik Ivan Radan evtanaziral bolnika. Čeprav v nadzoru z gotovostjo niso potrdili, da je Radan to res storil, je ostal brez službe, prav tako je vodstvo UKC napovedalo zamenjavo njegovih neposredno nadrejenih.
Strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker je danes pojasnil, da je predstojnik intenzivnega oddelka nevrološke klinike Viktor Švigelj že zamenjan, predstojnica kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Bojana Žvan je v postopku zamenjave.
Hojker je tudi potrdil, da je bil izredni strokovni nadzor uveden še za en primer, in sicer iz januarja 2013. Kot je pojasnil, več informacij nima, povedal je le, da je nadzor uvedel strokovni direktor nevrološke klinike.
Radan je sicer napovedal, da bo zaradi odpovedi delovnega razmerja pravico iskal na sodišču. Hojker pa je dejal, da je, kot je sam seznanjen, pravna služba Radanovemu odvetniku dala na voljo vse dokumente.
Interna kontrola še ene domnevne evtanazije
Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana se je danes seznanil z informacijo o nadzoru po domnevni evtanaziji na nevrološki kliniki. O poročilu nadzora se niso opredeljevali, so pa podprli tiste ukrepe, ki bi pripeljali do tega, da bi preprečili takšne ekscesne situacije, je pojasnil podpredsednik sveta UKC Branko Cvjetićanin. Pričakujejo tudi sistemske varnostne vizite, ...
ponedeljek, 22. september 2014
Svet24pred 3527 dnevi
Svet24pred 3527 dnevi
Rojen sem prvega aprila 1936 in še živim. Še vedno me ni srečala pamet, zato pišem pesmi, popevke, humoreske, romane, scenarije, publicistične knjige in se veselim srečanja s pametjo. Kdaj bo to, ne vem. A kadar pogledam okrog sebe, vidim, da nisem edini, ki bi se moral srečati s pametjo. A vendar: za mojo drugo zbirko humoresk z naslovom Skregan s pametjo sem zaprosil Frana Milčinskega Ježka, da mi napiše posvetilo v knjigo. Zapisal je: »Lahko bi bil pameten, pa nisem tako neumen.« Vesolje
»Ste pripravljeni?« se je oglasil kovinski glas, kot da bi govoril iz vesolja.
»Na kaj?«
Z leti sem se navadil, da ljudje postavljajo najbolj neumna vprašanja, a samo ljudje brez življenjskih izkušenj na takšna nočna vprašanja nasedajo, vržejo jih iz sna, spravijo iz tira, zanihajo značaj.
»Ste se cepili? Ste se odjavili? Ste napisali oporoko? Čez triintrideset minut poletimo!« je napovedal pločevinasti glas.
»Samo počasi! Ničesar ne vem o potovanju. Niste omenili ne cilja ne prtljage,« sem se spustil v nočni razgovor.
»Evropska skupnost vas je izbrala za polet v vesolje.«
»Zakaj prav mene? Kje ste me našli? Nisem registriran kot prestopnik, nikoli nisem bil kaznovan, samo naivno radoveden.«
»Izbrani ste izmed milijon radovednežev, ki ne verjamejo v vesolje, obljudene planete, druga živa bitja.«
Občutil sem, da je povabilo premišljeno, da gre za resno odločitev, da se ne bom z lahkoto izmazal potovanju v neznano.
»Ali je to turistično potovanje? Last minute!?«
»Kje pa! To je do podrobnosti organizirano potovanje. Vse je preverjeno. Imate še enaindvajset minut, da se poslovite od najdražjih.«
»Nisem vedel, da tudi Evropska skupnost tekmuje v odkrivanju vesolja!?«
»Za Američani, Rusi in Kitajci smo na vrsti mi. Američani so prvi izstrelili v vesolje vinske mušice …«
»A natolcujete? Žalite?«
»Statistka kaže, da so Slovenci v vesolju trdoživi kot vinske mušice. To je znanstveni podatek. Iz leta 1947.«
Začela se me lotevati panika. Hoteli so me odtrgati od domače grude, od vinske trte, domovine …
»V vesoljski raketi ne boste sami. Tu so še Poljak, Čeh in Madžar.«
Oddahnil sem si. Obvladal sem jezike srednjeevropskih sopotnikov, lahko bomo klepetali, se dodobra spoznali, si krajšali čas, vesolje je daleč, vožnja bo trajala tisoč in tisoč kilometrov. Ali majhen črv, prestrašena negotovost je začela vrtati v meni kot sveder.
»Kaj bomo jedli? Kaj bomo pili? Ali ima vesoljski element tudi WC?«
»Ne skrbite za tehnično plat potovanja! Najnovejša oprema, konstrukcija, aparati. Vse je preizkušeno. Mnogo bolje kot v raketi, v kateri je poletela ruska Lajka.«
»Bral sem, da je bil potepuški pes, ki so ga ujeli na moskovskih ulicah. Namesto da bi ga odpeljali v državni pesjak, azil za izgubljene pse, so ga poslali v vesolje.«
»Ne pozabite, pred psom je bil v vesolju šimpanz, kasneje pa še Gagarin in Terješkova. Vsi so se vrnili iz vesolja živi in zdravi.«
»Vesela družba, ni kaj,« sem malo kislo ugotovil. »In kaj bomo počeli v vesolju?«
»To je skrivnost. Ko boste poleteli, boste dobili navodila.«
»Če je vohunski polet, nas bodo sestrelili.«
»To je znanstveni poskus. V vesoljski ladji so najrazličnejše naprave, najmodernejši instrumenti, ki bodo spremljali vaše razpoloženje, utrip srca, črevesno prebavo, psihološke motnje. Ko da bi bili na specialističnem pregledu pri svojem zdravniku. Rutinska vizita.«
»In kaj boste z našimi znanstvenimi izvidi?«
»Primerjali jih bomo in ocenili, kje se laže živi. Ali so isti pogoji kot v Evropi ali morda celo boljši. Ob vrnitvi nam boste dali popis ljudi, za katere sodite, da bi si zaslužili katapultiranje v orbito.«
»Lahko zapišem na seznam ožje člane družine, na primer taščo, soseda, ki nesramno pogleduje za mojo ženo, avtomehanika, ki me na servisu stalno goljufa pri rezervnih delih!?«
»Ne bodite malenkostni. Nobenih družinskih zvez ne bo. Objektivno popišite imena politikov, funkcionarjev, aktivistov, voditeljev strank, svetovalcev predsednika države in vlade, lahko tudi njih; mora biti nivo, kvaliteta imen iz javnega življenja.«
»Kam pa boste stlačili vse te ljudi? Morali boste izdelati ogromno vesoljsko ladjo, nebeški Titanik,« sem se čudil.
»To je naša skrb. Vse smo premislili, od ideje do realizacije.«
»Razumem, in vse to z državnim denarjem, to pomeni tudi z mojim. Zdaj mi je jasno, zakaj se mi plača že več let ni povečala, zakaj imajo mnogi že leta enako pokojnino, zakaj otrokom ukinjajo brezplačno vožnjo v šolo …«
»Streznite se! To z našim znanstvenim elaboratom nima nobene zveze. To je globalni evropski koncept. Mi želimo pomagati Evropi. V zadnjih letih se je nakotilo toliko nesposobnih, celo militantnih državnikov, da jih moramo odstraniti iz javnosti, osamiti, prepustiti njihovi birokratski zanesenosti. Evropa ne more narediti centralnega pesjaka in strpati vanj političnih nesposobnežev kot potepuške, brezciljne pse. Mi smo humani, spoštujemo človeka, predvsem njegovo znanje, delavnost, sposobnost.«
»Ali bomo imeli pri svojem zapisovanje proste roke?«
»Zapomnite si. Vi ste anonimni popisovalci oseb, ki jih boste zviška, iz ptičje perspektive, iz vesolja prepoznavali in zapisali. Ne bodite ozkosrčni. Papirja je dovolj, časa pa tudi. Preteklo je triintrideset minut. Prosim, vkrcajte se. Poleteli boste!«
Kovinski glas je onemel. Sunek je bil tako močan, da me je vrglo iz postelje, zanihalo značaj, nekaj sekund nisem znal za sebe. Dovolj, da smo se odlepili od Evrope.
torek, 9. september 2014
Alenki Mirt bolezen spremenila življenje!
Kako pomembno je zdravje, zelo dobro ve nekdanja voditeljica rubrike Vizita Alenka Mirt. Pa ne samo zaradi poklicnega izobraževanja, ampak ima tudi nekaj osebnih izkušenj. Prav zdaj se mora namreč držati stroge diete, saj je imela konec aprila operacijo. »Odstranili so mi žolčnik, ker sem imela žolčne kamne. Zato se moram zdaj držati diete, da se želodec privadi na nov 'sistem' v telesu in lahko jem le kuhano, dušeno meso, kuhano zelenjavo in kuhano sadje, nobenih maščob in sladkarij, nič kave.« Doma se Alenka te diete strogo drži, na dopustu pa je imela zdaj veliko srečo, da so imeli v hotelu, kjer je bila nastanjena, prijaznega kuharja, ki je upošteval njen seznam. »Tako sem dobila svojo 'bolnišnično' hrano namesto slastnih jedi, ki so jih jedli drugi. Ampak kaj češ, zdravje je prvo.«
nedelja, 7. september 2014
Tudi mačke zdravijo!
Trpite za visokim tlakom, imate nemirne noge? Je kateri od vaših bližnjih avtist? Znanstveniki in številna pričanja pravijo, da nam rešitev za vse to ponujajo – mačke. Felinoterapija se ukvarja z zdravilno močjo mačk. Njihovi lastniki naj bi v primerjavi z lastniki psov tudi do 40 odstotkov manj obolevali za boleznimi srca in ožilja, visokim krvnim tlakom in kapjo.
Najprej smo se teme lotili bolj za šalo, potem pa ugotovili, da je felinoterapija na tujem zelo razširjena in dobro znana terapija z mačkami, ki številnim resnično pomaga pri mnogih težavah. Je pa res, da mačke poleg vseh koristi prenašajo tudi kakšnega klopa in ne tako malo drugih nevšečnosti, ki nam lahko zapletejo življenje, vendar tokrat se bomo osredotočili na tisto, kar je dobro.
Maček Simon izpod Krvavca je iskal gobe. Ana ne more pozabiti zdaj že pokojnega mačka Simona, ki jo je spremljal ne le doma, temveč tud na sprehodih, gobarjenju. Instinktivno je vedel, kateri obiskovalci njihove domačije niso imeli najčistejših namenov (kot se je izkazalo kasneje), in jih z vztrajnim pihanjem odgnal. Nekoč jo je obiskala prijateljica, nanjo se je Simon sicer čisto dobro odzival, vendar je bila tistega dne zelo slabe volje. Maček ji ni dovolil, da bi se približala lastnici. Kasneje ji je sama povedala, da je bila tako polna temnih misli, da je bilo najbrž bolje, da jih ni prenašala na prijateljico.
Muca Liza je lajšala bolečine bodoči mamici Klavdiji, še eni ljubiteljici mačk. Po navadi se nosečnice izogibajo mucam, Klavdija pa je svoji dovolila, da ji je ležala na trebuhu. Danes štiriinštiridesetletnica pripoveduje, da še sama ni vedela, da je noseča, ko ji je muca Liza nežno legala na trebuh, v zadnjih mesecih, ko je imela krče, pa ji je pomagala drugače. »S tačkami me je nežno masirala, dokler krči niso popustili.« Ko je otrok zajokal, mamice pa ni bilo v bližini, jo je mačka prišla poklicat, da je pomirila dojenčka. Liza se je odzvala tudi na vsa njena spremenjena čustvena stanja. Če je bila Klavdija nervozna, ji je zlezla v naročje in zdelo se je, kot da iz nje vleče vso slabo voljo. Spomni se tudi vnetega grla. »Hudo me je bolelo. Ko sem šla zvečer spat, je mačka na vsak način želela do mojega vratu. Spomnim se njene teže in da je nisem mogla pregnati. No, zjutraj sem se zbudila brez bolečin.«
Mačka je pomagala avtističnemu dečku. Na spletu je veliko zgodb, v katerih lastniki mačk pripovedujejo o zdravilni moči svojih ljubljenčkov. Pritegnila nas je zgodba vdovca J. Manerlinga, ki je ostal sam z dvema otrokoma. Štiriletnik po smrti matere sploh ni več govoril, zaprl se je v svojo školjko. Deček je bil avtist. Očka, ki se je sicer poklicno znanstveno ukvarjal prav z nevrološkimi težavami otrok, mu ni znal pomagati, enkrat pa ga je kar tako odpeljal v zavetišče za pse in mačke. Upal je, da bo njegov molčeči štiriletnik izbral psa, a je pokazal na mačko in prvič po dolgem času izrekel besedo: mačka. Ob skrbi zanjo se je kmalu spet razživel.
Mačke za pomoč pri Alzheimerjevi bolezni. Maček Oskar pa naj bi pomagal Alzheimerjevim bolnikom med umiranjem v negovalni bolnišnici Steere House na Rhode Islandu, kjer je postal skorajda del osebja. Tale zapis smo našli na spletu: »Oscar ima skoraj mistično sposobnost zavohati bolnike, ki jim grozi neizbežna smrt, in takrat vedno ostane z njimi, dokler ne preminejo. Pogosto ne bo zapustil bolnikove postelje, dokler nekdo ne pride po pokojnika. In nato se bo posvetil naslednjemu bolniku, ki najbolj potrebuje pomoč. Oscarjeva zgodba je opisana v mojstrski knjigi Na viziti z Oscarjem (Making Rounds With
Oscar) avtorja dr. Davida Dosa, zdravnika v Steere House, sicer pa izvedenca za geriatrijo. Nihče ne ve, kaj Oscarja opozori na prihajajoč konec bolnika, čeprav obstaja nekaj teorij, med njimi tudi o zaudarjanju ketonov v zadahu bolnika, kar nakazuje na razpad telesnih celic.« Morda so zato v starem Egiptu tako zelo častili mačke in jih prijavljali celo kot svoje sostanovalce.
Terapevtsko mačje predenje. Mateja Vavtar, intuitivna terapevtka (o njej smo v Jani že pisali), ki pri svojem delu uporablja tudi zdravilno moč mačk, nam je pojasnila, da predenje ugodno vpliva na razna vnetja in druge poškodbe pri človeku. »Mačke imajo posebno sposobnost zaznave energij, ker drugače čutijo frekvenčno mrežo. Tudi njihova vid in sluh sta izjemno razvita in s tem dodajata še dodatno, drugačno predstavo o energiji okrog mačke. Ljudje težko razumemo to dogajanje in zaznavanje, saj nimamo zaznav razvitih na ta način. Mačke imajo zaznavo energijskega polja, kot bi bilo v četrti ali še višji dimenziji. Že močne vonjave zanje niso samo vonj, temveč že slika oziroma zgoščena forma – oblika energije. Mačke niso edine, ki zaznavajo na ta način, so pa nam najbližje. Izjemne so pri prevajanju energijskih frekvenc – zato so tudi ene redkih živalskih vrst, ki predejo! Predenje ima posebno frekvenco in ritem, z njim mačke uravnavajo frekvenčno polje okrog nas. Ljudje, ki se ukvarjamo s terapevtskim delom, vemo, da je povsod v telesu, kjer so veliki odkloni, nakopičene energije (vnetja) ali primanjkljaj (poškodbe), to za mačke kot 'magnet', tam uravnavajo frekvenčno mrežo s predenjem.« Torej če bodo okoli vas predle mačke, se jim nikar ne izognite.
Kot je potrdila študija znanstvenikov iz Minnesote, boste močno nagrajeni, če se boste odločili za posvojitev mačjega najdenčka. Z dvajsetletnim preučevanjem 4435 ljudi so dokazali, da so ljudje z mačkami v veliko manjši nevarnosti, da dobijo srčni napad, in da ne obolevajo toliko za srčno-žilnimi boleznimi kot tisti, ki jih nimajo. Bližina živali vam zagotovo ne more škoditi.
sreda, 22. januar 2014
Alenka Mirt pogreša Vizito, a gleda v prihodnost
Za Alenko Mirt se je leto že tretjič zapored začelo s spremembami. Pred tremi leti se je ločila. Lani je...