Najnovejša Allianzova raziskava globalne demografije je pokazala, da iskalci zaposlitve, stari 50 let in več, potrebujejo dvakrat več časa, da najdejo novo zaposlitev, kot mladi delavci, so v sporočilu za javnost poudarili pri Allianz Slovenija.
V večini obravnavanih držav je delež dolgotrajno brezposelnih v starostni skupini od 55 do 64 let še vedno občutno višji od povprečja med delovno aktivnim prebivalstvom. V državah OECD je ta delež od preloma stoletja dalje v povprečju za 8,7 odstotne točke višji kot v starostni skupini od 25 do 54 let.
Lani je ta vrzel znašala 10,6 odstotne točke, saj je bilo 38,6 odstotka starejših delavcev brezposelnih več kot eno leto v primerjavi z 28 odstotki delavcev v starostni skupini od 25 do 54 let.
Allianzovi analitiki pri tem ugotavljajo velike razlike med državami in regijami. V EU je bilo 53,4 odstotka brezposelnih, starih med 55 in 64 let, brez zaposlitve več kot eno leto, medtem ko je bilo v starostni skupini od 25 do 49 let takih 36,7 odstotka.
V Sloveniji je bilo več kot eno leto brezposelnih 52 odstotkov delavcev, starih od 55 do 64 let. V starostni skupini od 25 do 49 let pa 43 odstotkov.
Lansko leto je bilo kljub izboljšavam v zadnjih desetletjih na trgu dela v EU aktivnih 51 odstotkov delavcev, starih od 60 do 64 let. Kot izpostavljajo pri Allianzu, si številni starejši delavci po izgubi zaposlitve delo najdejo na slabše plačanem delovnem mestu ali pa v celoti zapustijo trg dela.
V državah OECD je bilo 56 odstotkov delavcev, starih od 60 do 64 let, še vedno aktivnih na trgu dela, vendar so med državami ponovno zabeležili velike razlike.
V Sloveniji je stopnja aktivnosti v starostni skupini od 25 do 54 let znašala okoli 91 odstotkov, v skupini od 55 do 59 let 77 odstotkov, v starostni skupini od 60 do 64 let pa 32 odstotkov.
»Zaradi staranja družbe in podaljševanja pričakovane življenjske dobe sta ohranjanje starejših delavcev in zagotavljanje spodbud za odložitev upokojitve ključnega pomena za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskih sistemov in ublažitev demografskega vpliva na trg dela,« so ob objavi izsledkov raziskave zapisali pri Allianzu.
Ob tem so pojasnili, da so številne države že uvedle ukrepe, kot so odobritev kreditov za dolgo delovno dobo ali odložitev upokojitve in zaostritev pogojev za predčasno upokojitev, vendar politiki pogosto še vedno nasprotujejo nadaljnjemu zviševanju upokojitvene starosti.
Pri Allianzu med ukrepi za izboljšanje starosti prijaznega delovnega okolja podjetij navajajo zagotavljanje večje prožnosti glede delovnega časa in delovnega mesta ter spodbujanje vseživljenjskega učenja z nudenjem možnosti usposabljanja in poklicnega razvoja za vse starostne skupine.
Priporočajo tudi oblikovanje starostno raznolikih skupin za spodbujanje prenosa znanja, zagotavljanje zdravstvenih in preventivnih programov, ergonomsko oblikovanje delovnih mest in usposabljanje delavcev za boj proti (nezavednim) starostnim predsodkom.
