"Želim si hitrega pristopa držav regije, ampak to je odvisno od izpolnitve kriterijev," je dejal nemški kancler in dodal, da je ključno tudi, da se rešijo dvostranski spori med državami Zahodnega Balkana in se nato osredotočijo na napredek.
"To ni geopolitični proces odločanja, ampak gre za konkretne reforme in korake," je povedal glede širitvenega procesa. Pri tem je zagotovil, da Nemčija ne bo le opazovalka, ampak je pripravljena aktivno prispevati k temu procesu.
Golob se je ob tem zahvalil Scholzu, ki je po njegovih besedah igral pomembno vlogo pri prepričevanju skeptičnih evropskih voditeljev glede evropske perspektive Zahodnega Balkana.
Scholz in Golob sta se strinjala, da se mora hkrati reformirati tudi EU ter predvsem poenostaviti procese odločanja. Slovenski premier je izpostavil, da se prepogosto zgodi, da so na evropskem svetu zablokirani zaradi ene države članice, ki lahko tako zasleduje svoje partikularne interese. "Zato verjamem, da je reforma nujna," je dodal.
Izpostavila sta še odlično sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo na različnih področjih, zlasti gospodarskem. Zavzela sta se za njegovo okrepitev, pri tem sta izpostavila področje novih tehnologij, energetike in obrambe. O konkretnih poslih na področju obrambe medtem danes po Golobovih besedah konkretno nista govorila, se pa preučujejo možnosti okrepitve sodelovanja tudi na tem področju.
Scholz je izpostavil tudi pomoč Ukrajini in dejal, da jo je treba še naprej podpirati, "tudi z orožjem, ki ga potrebuje". Pri tem je med drugim kot dober primer navedel češko pobudo glede nabave streliva, pri kateri sodelujeta tudi Nemčija in Slovenija.
Predsednika vlad sta se dotaknila tudi vojne v Gazi. Scholz se je zavzel za okrepitev dostave humanitarne pomoči predvsem po kopnem, saj z dostavo pomoči iz zraka in po morju ni mogoče zadovoljiti vseh potreb. Prepričan je, da bi moralo palestinsko islamistično gibanje Hamas poleg živih talcev predati tudi trupla pokojnih, da se lahko družine od njih dostojno poslovijo.
Golob je medtem izpostavil, da Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN deluje kot "pošteni posrednik za doseg miru". Izrazil je še pričakovanja, da bodo v prihodnjih tednih sprejete nove resolucije, ki bi na koncu lahko vodile tudi v trajno politično rešitev dveh držav.
Slovenski premier in nemški kancler, ki v Sloveniji nima predvidenih drugih dvostranskih srečanj, sta pogovor na Brdu nadaljevala še ob delovni večerji, na kateri se jima je pridružila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.
