Tema: Ob prazniku zlatih hrušk: manjka poučnih knjig za otroke in mladino
Ob prazniku zlatih hrušk: manjka poučnih knjig za otroke in mladino
Ljubljana, 26. novembra (STA) – V Klubu Cankarjevega doma so v sklopu knjižnega sejma podelili priznanja zlata hruška. Priznanje v kategoriji izvirna slovenska mladinska knjiga je prejela Gugalnica za vse Anje Štefan z ilustracijami Marjance Jemec Božič, v kategoriji prevedena mladinska leposlovna knjiga pa Sedem minut čez polnoč Patricka Nessa z ilustracijami Jima Kayja.
Obe sta izšli pri založbi Mladinska knjiga.
Triindvajset živalskih pravljic Štefanove podpira ljudski izraz s svojo brezčasnostjo, a so obenem postavljene v sodoben okvir, z razmisleki, ki razvozlavajo zlasti probleme družine in družbe danes: razvajenost, neodzivnost v medsebojnih odnosih, osamljenost ostarelih, obsedenost z delom, sebičnost in solidarnost, vendar na nepretenciozen način in brez poudarjene pedagoške poante, piše v utemeljitvi.
S knjigo Sedem minut čez polnoč v prevodu Ane Ugrinović so bralci dobili v eno celoto zlite tri presunljive zgodbe: o dečku, ki v intimnem boju s pošastjo dozori v ljubečega sina, o naših soočanjih z neukrotljivimi mislimi in nepričakovanimi občutji ter o moči zgodbe, ki preživi smrt pisateljice-sejalke. Založba je z njeno izdajo “naši mladini in nam vsem poklonila trajno sporočilo o tem, da so naše misli neukrotljive zato, da se lahko zavedamo, kaj je svoboda, ta pa je pogoj, da lahko krotimo svoja dejanja”, se glasi utemeljitev.
Za izvirno poučno mladinsko knjigo Mestna knjižnica Ljubljana – Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo ter Slovenska sekcija IBBY priznanja zlata hruška letos nista podelili.
Direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Jelka Gazvoda je v slavnostnem nagovoru izrazila veselje, da je znak kakovosti zlata hruška doživel lep sprejem po vsej Sloveniji. Znak zlata hruška so sicer letos podelili kar 102 knjigam, ki so izšle pri 22 založbah.
Pionirska vsako leto pripravi tudi Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki je nepogrešljiv pri strokovnem delu, knjižnični vzgoji in v pomoč pri naročanju knjig za knjižnice, namenjen pa je tudi posameznikom. Letošnji nosi naslov 60:40, številki pa govorita o razmerju, ki naj bi v knjižnicah vladalo med poučnimi in leposlovnimi knjigami, saj knjižnice skrbijo za vseživljenjsko izobraževanje.
Vendar pa, kot je poudarila Gazvoda, na Slovenskem le redko katera založba izdaja poučne knjige za otroke in mladino. Otroci in mladi tako ne morejo pridobivati dodatnih znanj s številnih področij, na voljo jim ostanejo le učbeniki, je dejala Gazvoda. Danes sta po njenih besedah sicer na voljo še televizija in internet, vendar pa ob tem branje knjig in kreativnost, ki se porodi iz branja, izginjata v ozadje. Tudi dejstvo, da za izvirno poučno mladinsko knjigo letos zlata hruška ni bila podeljena, je po besedah Gazvode opozorilo, da se mora na tem področju nekaj spremeniti.
Znanstvenik in pesnik Andrej Detela je spregovoril o pomenu branja poučnih knjig že v otroštvu. Kot je dejal, se v mladosti človek uči ljubiti širjave sveta brez racionalnih omejitev. “Če se mlad človek navadi gledati svet z odprtimi očmi in pozneje razmišljati, kako se bo z lastno ustvarjalnostjo začel vključevati vanj, bo na pot odraslosti stopil z neko odgovornostjo,” je poudaril.
Znak zlata hruška so letos prejele knjige založb Aristej, Buch, Buča, Cankarjeve založbe, Celjske Mohorjeve družbe, založb Didakta, Ebesede, Forum, Grafenauer, Graffit, Hiša knjig, KMŠ, Kres, Miš, Mladinska knjiga, Narava, Okaši, Pivec, Sanje, Sodobnost International, Tehniške založbe Slovenije, Učil International in založbe Zala.
Prireditev so sooblikovali umetnica Uliana Dorofeeva, glasbenik Ljuben Dimkaroski ter igralca Tina Janežič in Damjan Trbovc. V slovesnost se je s sporočilom vključilo še Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).