#intervju Jah Wobble, basist: Če bi bil v Sex Pistols, bi bilo to slabo zanje in zame
V glasbenem novinarstvu se nam večkrat zapiše, da izbrani glasbenik nima nikakršnih predsodkov do različnih glasbenih zvrsti. V veliki večini primerov je tovrstna označevanja vseeno treba obravnavati z nekaj rezerve, včasih pa najdemo nekoga, ki ustreza temu opisu. S povečevalnim steklom bi morda res našli kakšen podžanr, v katerem se Jah Wobble ni preizkusil in ga oplemenitil s svojimi »tekočimi« basovskimi linijami, pravi izziv pa bi bilo prešteti vse glasbene projekte, ki jih je kakor koli zaznamoval kot glasbenik, producent in svetovalec. Še danes je edini, ki mu je Brian Eno zaupal, da je pri njegovem projektu Spinner (1994) sedel za mešalno mizo. Preden pa je postal eden najbolj priznanih basistov, je bil nepridiprav in prav ta »lastnost« ga je zbližala z Johnom Lydonom ali Johnnyjem Rottnom, s katerim sta po razpadu skupine Sex Pistols ustanovila novovalovsko disko-funk-dub zasedbo Public Image Ltd. Hitro je postal eden najbolj iskanih basistov na glasbenem terenu, čeprav se je zaradi odvisnosti od drog in alkohola kar nekaj časa preživljal kot delavec na londonski podzemni železnici. Pred kratkim je izšla antološka zbirka štirih zgoščenk Dark luminosity, ki osvetljuje drugo, manj razvpito in bolj umirjeno obdobje njegove kariere, nam pa daje priložnost, da naredimo hiter sprehod od »poboljševalnice« do včerajšnjega dne.
Fotografija: Alex Hurst
Nedavno je izšla pregledna in obsežna kompilacija posnetkov z naslovom Dark luminosity: The 21'st century collection