Pašinjan se je konec aprila strinjal, da se Azerbajdžanu preda štiri obmejne vasi v regiji Tavuš, ki so pod nadzorom Armenije od 90. let prejšnjega stoletja. Potezo je premier označil kot prvi korak k sklenitvi mirovnega sporazuma z Bakujem. Azerbajdžan je namreč vrnitev vasi postavil kot enega od pogojev za sklenitev sporazuma.
Odločitev premierja je sprožila množične proteste v regiji Tavuš, danes pa se je več deset tisoč ljudi zbralo tudi v prestolnici Erevan. Med njimi so bili številni predstavniki opozicije in organizacij, ki zastopajo begunce iz Gorskega Karabaha.
Odnosi med državama so od razpada Sovjetske zveze izjemno napeti, nazadnje pa so se zaostrili po tem, ko je azerbajdžanska vojska septembra lani po več kot 30 letih bojev prevzela nadzor nad separatistično regijo Gorski Karabah, gorato pokrajino, kjer so pred tem živeli večinoma Armenci. Takrat so iz regije odšli skoraj vsi tamkajšnji Armenci, ki jih je bilo okoli 120.000.
Mednarodna skupnost separatističnih oblasti, ki so se v Gorskem Karabahu vzpostavile ob razpadu Sovjetske zveze, nikoli ni priznala. Spopadi pa so v treh desetletjih terjali okoli 30.000 smrtnih žrtev na obeh straneh.
