KPK je namreč konec aprila uvedla predhodni preizkus v primeru Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.
Minuli teden pa so s KPK sporočili, da so po preučitvi zakonodaje ugotovili, da komisija ni pristojna za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se namreč ne uporabljajo, če vprašanja glede nezdružljivosti funkcij ureja drug, specialen zakon, ki ne napotuje na uporabo drugega zakona. Tak primer je po navedbah KPK tudi zakon o ustavnem sodišču. Prijavo so tako odstopili državnemu zboru.
DZ oz. v njegovem imenu predsednica pristojnega delovnega telesa, v tem primeru mandatno-volilne komisije DZ, Janja Sluga (Svoboda) pa v ponedeljkovem dopisu KPK odgovarja, da nezdružljivost funkcij ustavnih sodnikov ureja zakon o ustavnem sodišču, DZ oz. mandatno-volilna komisija pa je na področju nezdružljivosti pristojna za obravnavo vprašanj s tega področja le za poslance, in sicer na podlagi zakona o poslancih, ne pa tudi za druge funkcionarje.
"V skladu z načelom delitve oblasti je vsak organ samostojen in neodvisen pri izvajanju nalog s svojega področja. Državni zbor (oziroma mandatno-volilna komisija) ni pristojen organ za izvajanje določb nezdružljivosti ne po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ki to področje sistemsko ureja, ne po zakonu o ustavnem sodišču, ki ureja nekatere primere nezdružljivosti za ustavne sodnike," Sluga navaja v dopisu.
Ob tem se sklicuje tudi na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2007, ki je ob presoji ustavnosti zakona o nezdružljivosti opravljanja funkcije s pridobitno dejavnostjo presodilo, da je nadzorna funkcija DZ glede nezdružljivosti funkcije z dejavnostjo, ki se nanaša na vse funkcionarje, sporna z vidika načela delitve oblasti, ker pomeni koncentracijo pristojnosti nadzora DZ nad javnimi funkcijami. "V primeru, ko bi državni zbor izvrševal nadzor nad nezdružljivostjo funkcije z dejavnostjo nad ustavnimi sodniki (ali drugimi funkcijami v Republiki Sloveniji), bi prišlo do enakega položaja, ki ga je ustavno sodišče že prepoznalo kot neskladnega z ustavo," izhaja iz dopisa KPK.
Sluga v dopisu še izpostavlja, da je bila z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije v pravni red vpeljana ureditev nezdružljivosti. Ta velja za celotni javni sektor, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Skladno z omenjenim zakonom je KPK tisti organ, ki izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v omenjenem zakonu in tudi drugih zakonih. "Pristojnost komisije za preprečevanje korupcije za odločanje o nezdružljivosti s pridobitno dejavnostjo tako po našem mnenju vključuje uporabo sistemskega in posebnega zakona," je dopis sklenila predsednica mandatno-volilne komisije DZ.