V Sloveniji je z jagodami zasajenih približno 110 hektarjev. Pred 30 leti so bile čisto vse pridelane na prostem, potem pa se je tudi pri nas začela uvajati španska in italijanska tehnologija pridelave v plastenjakih, tako da je trenutno jagod, pridelanih na prostem, manj kot 40 odstotkov. Pri ekološki pridelavi pa je praktično nemogoče jagode pridelati na prostem brez tega, da bi jih zaščitili z raznoraznimi sredstvi proti boleznim, saj je bolezni v rastlinjaku bistveno manj.
Jagode veljajo za rastline, ki so precej obdelane z različnimi fitofarmacevtskimi sredstvi. Kako je s tem v ekološki pridelavi?Pri nas ne uporabljamo nobenih preparatov. Med grebeni, kjer rastejo jagode, smo položili vrtnarsko folijo, plevel pa ročno odstranjujemo. Najnevarnejša bolezen jagod je siva plesen, ki napada cvetove in plodove ter na leto na svetovni ravni uniči od 20 do 30 odstotkov pridelka. Ampak mi škropiva proti plesni ne uporabljamo, ker smo ugotovili, da je jagode mogoče pridelati tudi brez škropljenja, če so pokrite pred dežjem, pa tudi insekticidov ne uporabljamo.
Vaši nasadi niso trajni. Pravzaprav imate v najemu šest hektarjev zemlje, jagode pa rastejo zgolj na hektarju in pol, ker kolobarite.Sadike vsako leto posadimo na drugem kosu zemlje. Hektar in pol obdelujemo, štiri in pol hektarja pa imamo v pripravi. Jagode je namreč treba vsako leto posaditi na novo, na spočita tla. Če bodo šle na določeno njivo, vemo, da bomo potem tam posejali travno mešanico, ki jo bomo nato podorali, zatem pa posadili na primer oves, kakšno leto prej ajdo. Tako zeleno maso tri- do štirikrat podorjemo v zemljo in na ta način dvigujemo organsko maso, nato pognojimo še s hlevskim gnojem. Tri leta zemljo pripravljamo, da na njej potem eno leto rastejo jagode. Zato moramo vsako leto prestaviti tudi 25 ton železne konstrukcije za tunele.
Kako je s sortno sestavo jagod? Pri jabolkih poznamo posamezne sorte, tudi v trgovinah lahko preberemo, kakšne sorte kupujemo, pri hruškah prav tako poznamo nekaj sort. Jagode pa, ko jih kupujemo, so vedno le jagode.Tudi pri slivah, češnjah, breskvah, marelicah je podobno. V 30 letih, odkar pridelujemo jagode, smo poskusili že več kot 100 različnih sort. Vedno se išče nekaj novega. Če imaš doma oreh, ki ga posadiš in raste 100 let, ne moreš eksperimentirati s sortami. Pri jagodah, ki jih posadiš vsako leto na novo, pa lahko. Sorte se vsako leto spreminjajo, ampak ljudje res poznajo jagode le kot neki splošen izraz. Vendar ima vsaka svoj okus, ki je nekomu bolj ali manj všeč. Zato naše kupce navajamo na posamezne sorte. Tudi ko uvedemo kakšno novo sorto, jih seznanimo z njo in jim jo predstavimo.
Katere sorte so trenutno najbolj moderne?Clery je sorta, ki je dokaj standardna povsod po Evropi, večina naših nasadov pa je zasajena s sorto Dely, ki je zelo občutljiva in je take jagode najbolje pojesti še isti dan. So pa vse naše jagode strogo nabrane vsak dan sproti, preden gredo v prodajo. Zato tudi ljudem svetujemo, naj kupijo toliko jagod, kolikor jih lahko pojedo še isti dan, naslednji dan pa naj pridejo po druge.
Kje se selekcionirajo te sorte in kdo to počne?Večina sort, ki jih uporabljamo v Sloveniji, izvira iz Italije, nekaj malega jih je še iz Nizozemske. Gre za to, da so jagode razdeljene po conah. Jagode, ki jih gojimo mi, niso enake kot tiste, ki jih gojijo v Angliji ali na jugu Španije, ker so prilagojene temperaturnemu okolju. Pri nas je denimo večina jagod, uvoženih iz Španije, sorte Camarosa, ki pri nas ne uspeva, ker ni prilagojena za naše okolje. Zato iščemo sorte, primerne za naše okolje, in zato se zgodi, da so posamezne sorte v Italiji ali na Nizozemskem enake kot pri nas.
Slovenske sorte jagod ni?Ne. Na Kmetijskem inštitutu se sicer veliko ukvarjajo z jagodičevjem, imajo poskusno postajo na Brdu pri Lukovici, kjer proučujejo posamezne sorte, s križanjem jagod pa se pri nas ne ukvarja nihče.
Ali jagode tudi predelujete?Skuhamo nekaj marmelade, ampak samo v sezoni, torej od konca aprila do junija. Sicer pa je jagode, če jih ne moremo pojesti, najbolje shraniti v zamrzovalnik. Tudi marmelada, ki je najprej lepe rdeče barve, s časom oksidira in malce spremeni barvo v bolj rjave odtenke, sploh če ne dodamo citronske kisline. In mi je ne dodajamo, ker spremeni okus. Lani smo sodelovali tudi z bližnjim sosedom, ki se ukvarja z liofilizacijo oziroma sušenjem z zamrzovanjem, kar je postopek, s katerim iz sadežev odstranimo vodo. Ampak tudi to samo v sezoni, ko smo imeli višek plodov.
Kako je z opraševanjem, glede na to, da jagode gojite v rastlinjakih? Morate imeti v službi čmrlje, tako kot pridelovalci paradižnikov?Ne. Smo pa delali poskuse s čmrlji in čebelami, šteli druge opraševalce, merili, kdaj so najbolj aktivni, koliko cvetov obišče čebela ali čmrlj, in prišli do zaključka, da imamo precej pestro populacijo opraševalcev. Če računamo, da imamo 70.000 rastlin in da ima vsaka 20 cvetov, to pomeni, da je na enem hektarju in pol milijon in pol cvetov, ki jih mora nekdo obiskati.
Ali bi hipotetično, če bi kakšen čebelar na vašo njivo pripeljal prenosne panje, čebele nabirale jagodov cvetni prah in jagodovo medičino?Sadne rastline so zelo medonosne. Če bi dali čebelje panje med jagode, bi čebele s cvetov jagod vsekakor nabirale cvetni prah in medičino, ampak vprašanje je, ali ne bi šle nabirat še kaj drugega, kar cveti v bližini. Med bi morali analizirati in ugotoviti, ali je odstotek nabirkov iz jagod res dovolj velik, da bi lahko govorili o jagodovem medu. Pri malinah so se denimo lotili raziskovanja in ugotovili, da čebele na hektarju nasadov malin naberejo 120 kilogramov medu. To je kar lepa količina. O teh stvareh se res pogovarjamo, ampak če bi hoteli to tudi realizirati, bi morali čebele zapreti v rastlinjake. Pri nas pa imamo odprte tunele in nimamo vrat.
Kako je s pozebo? Zadnja leta, pa tudi letos, je bila kar močna.Ko obstaja nevarnost pozebe, naše nasade vsak večer pokrijemo z zastirko. Jagode so na neki način že zaščitene, ker rastejo v plastenjakih – v njih je temperatura za nekaj stopinj višja kot zunaj. Če jih pokrijemo še s kopreno, se temperatura dvigne še za dve stopinji, tako da pri minus štirih stopinjah Celzija še mirno spimo. Če temperatura pade še bolj pod ledišče, jagode pred pozebo rešujemo s pomočjo sveč. Pred nekaj leti smo denimo po tunelih razporedili 100 velikih sveč, še prej pa smo namestili lesene podstavke. Nato smo vse tudi pokrili in dve noči kurili sveče. Če tega ne bi naredili, pridelka ne bi bilo.
V nasadih imate tudi nepovabljene nabiralce: srne, ptiče, voluharje. Kako se ščitite pred njimi?Če bi jih hotel preganjati, bi moral 24 ur stražariti pred rastlinjaki, kar je nemogoče. Tako pa smo zmenjeni: en tunel gre za srne, en tunel za voluharje, en tunel pa za večerne in nočne nabiralce. Glede stvari, na katere ne moreš vplivati, se ne smeš sekirati. Srne nam delajo zgago predvsem poleti, v času sajenja, ker posmukajo male rastline. Plodov pa ne jedo.
