Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med obiskom tovarne za predelavo mesa v Šidu odmevno spregovoril o vprašanju Kosova, pri čemer je dejal, da »ni neodgovoren« in da ne namerava operirati z »veličastnimi patriotskimi izjavami«, da pa se zavzema za razmejitev z Albanci v odcepljeni pokrajini. Dodal je še, da v nasprotju s kosovskimi predstavniki premierja Ramusha Haradinaja in predsednika Hashima Thacija ter posameznimi predstavniki zahodnih držav ter tistimi v domači javnosti, ki »vse vedo«, ne bo razkril kart, ki bi škodile srbskim prizadevanjem. Obljubil pa je, da bo jasno povedal, kaj misli, ko se bodo na pogajanjih dokopali do kakšne oprijemljive rešitve. »Ta mora biti vseobsežen načrt, ki zadeva mnogo stvari, in ne poenostavljena oziroma preprosta rešitev, kot si predstavljajo nekateri,« je še razlagal Vučić. Po njegovih besedah gre za tango, za katerega sta potrebna dva.

Dogovor o razmejitvi med Kosovom in Srbijo je aktualen že nekaj časa, razlaga pa si ga vsak po svoje. Pravzaprav je na mizi očitno menjava ozemelj, po kateri bi deli s pretežno srbskim prebivalstvom na severu s strani Beograda nepriznane kosovske države prešli pod okrilje Srbije v zameno za območje treh srbskih občin na meji z Makedonijo, kjer je v večini albanski živelj. Tem zamislim v Srbiji nasprotujejo tako vladne stranke kot opozicija in še posebno glasno srbska pravoslavna cerkev, zato je videti Vučić v svojem razmišljanju dokaj osamljen. Po drugi strani pa nima somišljenika niti na kosovski strani, saj je Thaci v sredo dejal, da je sicer sam predlagal popravke meje s Srbijo, tako da bi pretežno z Albanci poseljene občine na jugu Srbije – Preševo, Bujanovac in Medveđa – priključili Kosovu, a ne na račun delitve njihovega sedanjega ozemlja, niti priznanja avtonomije za Srbe na njem.

Razmejitev ki pomeni zamenjavo

Vučić je zdaj prvič javno spregovoril o razmejitvi, čeprav je v ničemer ni razdelal. O takšnem načinu rešitve kosovsko-metohijskega vprašanja je pred časom govoril že Ivica Dačić, podpredsednik srbske vlade in zunanji minister, ob poudarku, da gre za njegovo osebno stališče, in opombi, da sta o tem razmišljala že pokojna Dobrica Čosić in Zoran Đinđić. Se je pa hkrati od ideje ogradil z zagotovilom, da se nihče s srbske strani v dosedanjih pogajanjih s Prištino ni opredelil za priznanje kosovske neodvisnosti in da Beograd poskuša z diplomatskimi sredstvi doseči, da bi nekatere države priznanje celo umaknile.

V nasprotju z Dačićem je morebitni kompromis o razmejitvi s Kosovom podprl srbski obrambni minister Aleksandar Vulin, ki meni, da bi ta ustavil ideje o rojevanju velike Albanije. »Vse skrbi, kaj bi razmejitev pomenila za neodvisno Kosovo, nihče pa se ne sprašuje o posledicah napovedi, da bosta imela Kosovo in Albanija enega predsednika in ukinila medsebojno mejo,« pravi Vulin. Da je razmejitev s Kosovom legitimna politična opcija, meni tudi Rasim Ljajić, podpredsednik srbske vlade, ki ocenjuje, da je zamrznitev konflikta v nasprotju s srbskimi interesi. »V Srbiji se kritizira vsak poskus dialoga in se predlaga čakanje na boljše čase. Kot da je položaj za srbsko skupnost na Kosovu in v Metohiji idealen in ga je treba ohranjati, da s pogajanji česa ne izgubimo. Pravzaprav ohranjamo iluzijo, da se na Kosovu ni nič spremenilo, da je Kosovo naše, čeprav nimamo nobene dejanske oblasti,« ugotavlja Ljajić, ki pravi, da poslušajo zgolj kritike brez ponujenih rešitev.