Radensko polje ob zaključku projekta Zagon bogatejše za učno pot

Učna pot se začne v Mali Račni pri Žabji hiši, teče preko Velike Račne, vse do poplavnega gozda pod Kopanjem. Dolga je tri kilometre, na njej pa se je mogoče seznaniti s tamkajšnjimi ekosistemi in njenimi "prebivalci".

Učno pot sta odprla grosupeljski župan Peter Verlič ter vodja sektorja za finančne mehanizme na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Jadranka Plut. Navzoči so bili tudi predstavniki partnerjev, ki so sodelovali v projektu Zagon, to je Turizma Grosuplje, Zavoda RS za varstvo narave, Zavoda za gozdove Slovenije, Gozdarskega inštituta Slovenije in norveške institucije Hogskulen for gron utvikling - stiftelse.

Župan Verlič je v nagovoru izpostavil, da so tisti, ki iz Ljubljane prihajajo v Grosuplje, navdušeni nad naravo, ko se v občini ustavijo, pa želijo imeti vse tiste dobrine, ki jih ponuja mestno središče. "In najti pravo sorazmerje med razvojem in ohranjanjem narave je izziv," njegove besede povzema sporočilo za javnost. Izrazil je upanje, da bo Radensko polje še naprej uživalo visoko prioriteto skrbi tudi na državni ravni.

Plut je povedala, da so projekt Zagon financirali Islandija, Liechtenstein in Norveška s sredstvi finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora. Projekt je tako prispeval h krepitvi odnosov med omenjenimi državami in Slovenijo.

Glede na podatke Svetovnega gospodarskega foruma je po njenih besedah skoraj polovica svetovnega bruto domačega proizvoda odvisna od naravnega okolja in njegovih virov. "Zaradi pomembne vloge biotske raznovrstnosti pri trajnosti in vzdržnosti našega planeta in življenja na njem je zato nadaljnja podpora tovrstnih projektov ključna," je dejala.

Namen projekta Zagon je bil dvigniti odpornost ekosistemov, ki so najbolj pod pritiskom podnebnih sprememb. Z njim so obnovili nekaj več kot 46 hektarjev ogroženih ekosistemov, predvsem mokrotnega travnika na območju Krajinskega parka Radensko polje, in vzpostavili učno pot od Male Račne do Kopanja.