Znanost v knjigah - knjižne novosti slovenskih založb

Človek je najhujša zver - Živali v folklori, literaturi in kulturi

Pri Založbi ZRC je izšlo delo Marjetke Golež Kaučič z naslovom Človek je najhujša zver s podnaslovom Živali v folklori, literaturi in kulturi. Knjiga poskuša najti presečišče med klasičnimi in sodobnimi raziskavami živali v vseh treh ustvarjalnih sklopih človekovega ustvarjanja in življenja, ki pa niso osrediščene na človeka, temveč na žival v novih paradigmah sveta - novi ontološki paradigmi in živalskem obratu.

Kot so v opisu zapisali pri založbi, avtorica v delu razpravlja o živalih v ljudski pesmi, pripovedništvu, poeziji, predstavlja psa v folklori, literaturi in filmu, ugotavlja različne negativne in pozitivne reprezentacije živali v medvrstnih odnosih in obravnava avtorske pesniške tematizacije živali. Govori o poblagovljenju svetega, o živalskem bivanju in kulturi, konjih v fikciji in resničnosti, odnosu do živali v urbanem okolju ter o negativnih tradicionalnih praksah in smrti živali ter žalovanju za njimi. Monografija z inovativnimi multidisciplinarnimi pristopi predstavlja možnost oblikovanja drugačnih znanstvenih perspektiv glede odnosov človeka, živali in narave ter vzpostaviti nov pogled ekološke in čezvrstne družbene pravičnosti prav skozi folkloro, literaturo in kulturo.

Razvoj slovenščine v digitalnem okolju

Založba Univerze v Ljubljani je izdala monografijo Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, ki je rezultat raziskovalno-razvojnega projekta, ki je povezal deležnike v slovenskem prostoru in združil znanja različnih raziskovalnih inštitucij ter jezikovnotehnoloških podjetij. Projekt sta med leti 2020 in 2023 financirala Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropski sklad za regionalni razvoj.

Kot so zapisali pri Založbi FDV je strateško načrtovan in neprekinjen razvoj jezikovnih virov, tehnologij in storitev ključnega pomena za vsak jezik oz. jezikovno skupnost - je temeljni pogoj, da se lahko posameznice in posamezniki nemoteno vključujemo v nove načine komunikacije, dela in preživljanja prostega časa v sodobni družbi. Za slovenščino sta premišljenost in usklajenost še toliko pomembnejši, saj je razvojna naloga enaka, raziskovalno-razvojna skupnost, ki se ji posveča, pa manjša kot pri jezikih z več govorci. Načrtovanje digitalne infrastrukture za sodobno slovenščino v tem trenutku še ni optimalno, pozitivno pa je, da se problematiki na nacionalni ravni posveča vedno več pozornosti. Pričujoča monografija je namenjena študentom in študentkam, predavateljem in predavateljicam, raziskovalcem in raziskovalkam, razvijalcem in razvijalkam ter vsem, ki bi radi bolje razumeli namen, sestavo in način gradnje predstavljenih projektnih rezultatov.

Oskrbovalne verige znanja: Smernice za zeleni in digitalni prehod

Znanstvena monografija Oskrbovalne verige znanja: Smernice za zeleni in digitalni prehod zajema najsodobnejše ugotovitve s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije in njihovo aplikacijo na področje managementa v logistiki in oskrbovalnih verigah. Delo več avtorjev je izšlo pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru.

Teoretični del monografije odpirajo poglavja, ki se nanašajo na pojasnitev osnovnih pojmov s področja trajnostnega razvoja, kot so cilji trajnostnega razvoja, okoljska politika, trajnostna proizvodnja in potrošnja, delitvena ekonomija, koncept odrasti in ekonomija blaginje. V nadaljevanju so predstavljeni najsodobnejši trendi s področja trajnosti in povezovanja področij digitalizacije s poudarkom na tem, kaj je aktualno in kaj mlajše generacije vidijo kot priložnosti za prioritetni razvoj. Teoretični del se zaključi s predstavitvijo kompetenčnih modelov s področja trajnosti in digitalizacije ter s predstavitvijo vseživljenjskega učenja kot rešitve za hitrejše pridobivanje znanj s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije, saj je zaznano pomanjkanje teh znanj pri posameznikih, ki so končali formalno izobrazbo v času, ko sta trajnost in digitalizacija predstavljali obrobni tematiki in še nista bili tako vpeti v izobraževanje in prioritete logistike in oskrbovalnih verig. Raziskovalni del monografije se začne s predstavitvijo vključenosti trajnostnega razvija v obstoječi zakonodajni okvir.

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati vključenosti trajnostnih in digitalnih kompetenc v slovenske visokošolske programe in analiza prekrivanja le teh. Ključni raziskovalni del pa predstavljajo rezultati kvantitativne raziskave, ki se nanašajo na identifikacijo nujno potrebnih znanj, spretnosti in veščin s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije v logistiki in oskrbovalnih verig, za nemoten hkratni zeleni in digitalni prehod v družbo 5.0. ter razlike v ključnih prioritetnih področjih, ki jih zaznavamo med gospodarstvom, mladimi in akademiki, so povzeli pri založbi.

Brezdomstvo v Sloveniji: stanje in pogledi ljudi

Založba FDV je izdala monografijo, ki predstavlja celovit in poglobljen pogled na brezdomstvo tako iz mednarodne perspektive kot glede na stanje v Sloveniji in opozarja na nujno bolj strateško in celovito obravnavo te problematike.

Delo avtoric Maše Filipović Hrast, Tatjane Rakar, Simone Smolej Jež, Tamare Narat in Miriam Hurtado Monarres je osnovano na primarnem raziskovalnem delu, vključujoč raznolike raziskovalne pristope, in sicer tako analizo obstoječih administrativnih in drugih baz podatkov kot tudi primarnega kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. Kot so zapisali, monografija naslavlja pomanjkanje podatkov ter hkrati strokovne in znanstvene razprave o brezdomstvu v Sloveniji, pri čemer poudarja potrebo po zbiranju podatkov na nacionalni ravni in poglobljenem razumevanju pojava na podlagi kompleksne opredelitve brezdomstva. Izpostavi različne izkušnje brezdomstva in stanovanjske izključenosti kot relevantna tveganja, s katerim se sooča sicer majhen, a ne zanemarljiv delež slovenske populacije. Hkrati monografija opozarja na pomembno vlogo, ki jo pri naslavljanju te problematike mora imeti država, kar sledi prevladujočim stališčem med populacijo.