z zanimanjem in pozornostjo sem prebral vajin prispevek (Dnevnik, 9. septembra), s katerim nagovarjata javnost, zlasti dvomljivce, o pomenu in nujnosti nadaljnjega obstoja zveze Nato po častitljivih 70 letih od njenega rojstva in 15 letih članstva Slovenije v njej. Povem iskreno: iskal sem nekaj, kar bi mi dopovedalo, da se vendarle motim, ko pozivam vodilne v naši republiki, da čim prej odidemo iz te organizacije. A našel nisem ničesar, nasprotno.
Že sama trditev, s katero sta naslovila svoje pismo, je sprta z vizijo varnega in srečnega sveta. Naj bi ves svet potreboval Nato? Četudi priznamo delovanje zavezništva le in izključno v korist miru in stabilnosti planeta, ne moremo spregledati, da se ta cilj dosega ali skuša doseči s politiko ustrahovanja in nadvlade oziroma z uporabo orožja in vojaške sile. Svet ima že organizacijo, ki naj bi ga varovala in mu zagotavljala prihodnost. To so Združeni narodi, ki pa žal niso in ne morejo biti povsem kos svojemu poslanstvu prav zaradi parcialnih interesov najmočnejših držav članic, začenši z jedrskimi velesilami, ki se grožnjam o uporabi moči, v trenutku, ko bi se njihovi interesi zamajali, ne morejo odreči. In Nato igra to igro, ker ščiti predvsem interese svojih najmočnejših članic, prvenstveno ZDA. Ali ni Donald Trump odkrito napovedal svojega mandata z besedami: »Amerika najprej!« Vse drugo je po njegovem prepričanju in tudi delovanju vredno toliko, kolikor je z vidika uveljavljanja te misli obvladljivo.
Omenjata vsa najpomembnejša prizorišča in žarišča oboroženih konfliktov, kjer zveza Nato opravlja svoje, recimo mu, mirovniško poslanstvo. Sta prepričana, da se brez prisotnosti njenih vojska na silo vzpostavljeni mir, ali bolje rečeno, kvazimir, ne bi obdržal? Ali rečeno drugače, da konflikt tli in občasno poči morda prav zaradi vzdrževanja te prisotnosti, prek katere se vendarle ohranja – tega ne moreta zanikati – odprt in požrešen trg za predvsem ameriško in preostalo zahodno vojaško industrijo?
Združeni v boju proti vsem sodobnim varnostnim grožnjam in izzivom? Ali niso prav jedrski arzenali in nevarnost njihove uporabe ena od dveh največjih groženj, poleg hitro in prehitro spreminjajočega se podnebja? In ali ni največja grožnja prav prepričanje trenutno najmočnejšega človeka, da za segrevanje ozračja ni kriva človeška roka in da zavoljo tega ni potrebe po krčenju tudi najbolj umazane industrije ali spremembi energetske politike oziroma po zmanjšanju izpustov CO
2
?Pa še eno vprašanje: generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je nedavno izjavil, da je za propad pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (tako imenovani INF) odgovorna izključno Rusija. Ne bom vprašal, ali delita to mnenje, ker je to samoumevno, ampak kako to, da smo o tej odgovornosti izvedeli šele potem, ko so ZDA odstopile od omenjenega dogovora in se izgovorile na krivdo Rusije? Res da je na to odgovornost nekajkrat pred Trumpom namignil že Barack Obama, a od vrha Nata nisem njej slišal nič. Hvala za kakršen koli odgovor.
Aurelio Jurinekdanji slovenski in evropski poslanec, Koper
