Tema: Nova Repetova monografija S puško in knjigo kot celostna obravnava slovenskega NOB
Nova Repetova monografija S puško in knjigo kot celostna obravnava slovenskega NOB
Ljubljana, 30. junija (STA) – Pri Cankarjevi založbi je izšla monografija Boža Repeta S puško in knjigo, ki prinaša celosten pogled na slovenski narodnoosvobodilni boj med letoma 1941 in 1945. Po Repetovih besedah je bil to največji eksistenčni boj Slovencev, ki ga zdaj “mazohistično mečemo proč”.
Ob 70. letnici konca druge svetovne vojne so si pri Cankarjevi založbi zamislili dve knjigi, nekakšen diptih, ki bi podal celosten pogled na takratno dogajanje. Knjigi Tretji rajh (Richard James Overy) se je zdaj pridružila še Repetova. Po besedah urednika Tineta Logarja je knjig o slovenskem NOB veliko, a nobena ne poda res širokega in hkrati natančnega pregleda dogajanja v tistem času, tudi v širšem evropskem in svetovnem kontekstu. Repetovo pisanje dopolnjuje bogato fotografsko gradivo, ki včasih, meni Logar, pove več kot tisoč besed.
Dejstvo je, da je v drugi svetovni vojni življenje izgubilo 6,6 odstotka Slovencev, kar nas glede žrtev uvršča v sam vrh. Ljudje so dali življenja za to, da imamo danes samostojno državo, česar bi se morali bolje zavedati, ko spremljamo, kako se s Slovenijo ravna danes, je povedal Logar.
Repe je želel v knjigi stvari postaviti na pravo mesto, saj se mu zdi, da se zadnje čase vse bolj izenačujemo z državami, ki so jih osvobodili drugi. Kje je naše dostojanstvo, sploh več ne vemo, kaj bi sami s seboj, je uvodoma povedal Repe. Zdajšnje razprave se vse vrtijo le okoli bratomorne vojne, s knjigo pa je želel opozoriti na kompleksnost in izjemnost slovenskega upora.
Avtor posebno pozornost posveča specifikam pokrajin, regij, saj se interpretacije prepogosto zožijo le na ljubljansko pokrajino. Povsem drug pogled na isto stvar imajo lahko na Primorskem ali Koroškem, kar je še najbolj opazno na proslavah, je poudaril Repe.
Posebno pozornost v knjigi posveča tudi podsistemom NOB, zdravstvu, šolstvu, kurirski mreži in kulturi. Šlo je tudi za kulturni boj, za ohranitev jezika; odtod tudi naslov knjige.
V monografiji so obravnavani tudi zunajsodni vojni poboji po koncu vojne. “Druga svetovna vojna se je končala na slovenskih tleh. Čez naše ozemlje je šla milijonska vojska. Evidentiranih je 300 grobišč in tam ne ležijo le domobranci,” je povedal Repe. Vojna se po njegovih besedah ne konča z žvižgom piščalke. Evropa je bila po vojni podivjana celina, vsak je obračunaval s svojimi. Poboj domobrancev je bil, tako Repe, krut in zločinski obračun, to moramo vzeti nase, a hkrati se moramo zavedati širšega evropskega konteksta.
Kot posebnost knjige sta Repe in Logar omenila še pogosto zelo spregledano temo, prisilno mobilizacijo Slovencev v nemško vojsko. Šlo naj bi za 80.000 vojakov, toda področje je še precej neraziskano, zato Repe v knjigi podaja le oris stanja. Mobilizirancem se je zgodila krivica, saj je po vojni zavladala jasna hierarhija. Najvišje so kotirali partizani, nižje so bili taboriščniki, usoda mobilizirancev pa je bila povsem na stranskem tiru.