Minister Igor Papič za STA: Čim prej želimo priti med inovacijsko intenzivne države, kjer smo že bili

Sredstva za znanost se v zadnjih letih povečujejo, letos je na voljo rekordnih okoli 415 milijonov evrov iz proračuna ministrstva, tu so še kohezijska sredstva in sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO). V naslednjih letih je na ministrstvu za velike investicije v visoko šolstvo predvideno 579 milijonov evrov. Katere nove investicije se obetajo?

Začnem lahko pri Univerzi v Ljubljani, čeprav sem že slišal očitke, da v Mariboru niso tako dobro financirani kot v Ljubljani, a lahko to ovržem. Teh zneskov namreč ni korektno gledati v absolutnih številkah, ampak glede na delež študentov, ki ga ima neka univerza. Vsi smo bili zadovoljni s postavljanjem temeljnega kamna tako za Veterinarsko fakulteto kot za Medicinsko fakulteto v Ljubljani in ob odprtju nove stavbe Nacionalnega inštituta za biologijo. V Ljubljani bi izpostavil še Fakulteto za strojništvo in Fakulteto za farmacijo.

Če takoj naredim ekvivalent na mariborski strani, je predvideno financiranje projekta Innovum za obnovo raziskovalne infrastrukture več fakultet, za katerega je na voljo okoli 126 milijonov evrov. To je primerljivo s sredstvi Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Iz sredstev za investicije v zdravstvu, iz katerih naj bi v Ljubljani financirali Fakulteto za farmacijo, je v Mariboru predvidena širitev medicinske fakultete, tudi oddelka za dentalno medicino in pa posebej še zdravstvene fakultete, kar je več kot 100 milijonov. Vidimo, da gre za primerljivo financiranje.

Želim poudariti tudi to, da sta se projekta izgradnje veterinarske in medicinske fakultete v Ljubljani začela, ker sta imeli fakulteti pripravljeno projektno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem in samo taki projekti so prišli v poštev za financiranje iz sredstev iz NOO, kjer imamo zelo striktne roke. Tako da imamo po eni strani res drastično povečevanje financiranja, po drugi strani pa malo tipične slovenske folklore, kdo bo več dobil čim prej. Za vse bo dovolj.

Seveda moram omeniti še financiranje Kemijskega inštituta, pridobili so velik projekt za Center za tehnologije genske in celične terapije v višini 15 milijonov, prav toliko bo prispevala tudi država. Začeli smo tudi z investicijo Centra za brezogljične tehnologije v Kisovcu, prav tako v sodelovanju s Kemijskim inštitutom.

Roki za projekte financirane iz NOO, iz katerega se financira gradnja Veterinarske fakultete, so, kot pravite, strogi. Sredi februarja je državna revizijska komisija razveljavila razpis za izbiro gradbinca te fakultete. Ali to pomeni, da je ob ogroženih teh skoraj 50 milijonov evrov evropskih sredstev?

Ocenjujemo, da projekt trenutno ni ogrožen. Prednost veterinarske fakultete je v tem, da so šli v dvofazni razpis, v prvi fazi so uspeli, naredili so temelje. Ampak po naših ocenah, tudi ko se razpis ponovi, lahko to pripelje do zamude dveh, treh mesecev in mislimo, da to ne bi smelo ogroziti končnega roka izgradnje fakultete.

V zadnjem času ste večkrat omenili, da na ministrstvu načrtujete t.i. ozelenitev infrastrukture - kaj to pomeni in koliko sredstev je tu na voljo v kakšnem časovnem obdobju?

Analizo tako imenovane ozelenitve raziskovalne infrastrukture smo bili dolžni narediti v okviru NOO. Vse univerze in inštitute smo pozvali, da povedo, kakšne so njihove potrebe v naslednjih letih na področju investicij za novogradnje, za obnovo obstoječih stavb, za nakup velike raziskovalne opreme in posebej tudi za potrebe študentskih domov. Prišli smo do številke skoraj dveh milijard evrov. Imamo tudi načrt, kako bi lahko v naslednjih vsaj 10 letih to izpeljali.

Ključno je, da želimo z novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti financiranje dvigniti z enega na na 1,25 odstotka BDP, z novim zakonom o visokem šolstvu pa načrtujemo tudi dvig financiranja visokega šolstva do 1,5 odstotka BDP v naslednjih letih. Če upoštevamo evropska sredstva, ki jih imamo v koheziji, NOO, poseben zakon za investicije v zdravstvu, in če predpostavimo, da bomo z zakonoma uspeli dvigniti financiranje znanosti in inovacij ter visokega šolstva, lahko ta obseg skoraj dveh milijard v skoraj 40 odstotkih sfinanciramo do leta 2030. Do leta 2035 pa najbrž v celotnem obsegu.

Z dvigom financiranja tako znanosti kot visokega šolstva bomo več dodatnih sredstev zagotovili samim institucijam, da bodo lahko tudi preko kreditiranja - to je zelo pomembno - same začele pripravljati desetletne razvojne načrte in investirati v svojo infrastrukturo, na način, ki bo zanje najboljši. Vsi bodo prišli na vrsto, ker bodo sami krojili svojo usodo. Na ta način drastično povečujemo dejansko avtonomijo teh inštitucij.

Kako daleč je priprava novele znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega zakona?

Novela znanstvenoraziskovalnega zakona je pred začetkom medresorske obravnave, osnovno besedilo je pripravljeno.

Kdaj pa bomo lahko videli osnutek novega zakona o visokem šolstvu?

Osnutek je narejen. Približno mesec, dva se bo osnutek še obravnaval v okviru delovne skupine, potem pa gre v javno obravnavo. Naša želja je, da ga še letos predamo v parlamentarno proceduro.

Ali sta dviga financiranja na 1,25 odstotka BDP za znanstveno-raziskovalno dejavnost in do 1,5 odstotka BDP za visokošolski strani realna, če vemo, da vsako leto lahko preseneti kakšna kriza?

Gotovo. To je prvi pogoj. V zakonu o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti je ta mehanizem postopnega dvigovanja že uveljavljen, trenutno veljavni način financiranja visokega šolstva je bistveno slabši, ampak če imamo jasne načrte, kako ta znesek raste, potem se da načrtovati.

Omenili ste določene nepredvidljive dogodke. Vsak zakon ima v prehodnih določbah varovalke. Tudi v zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti jasno piše, da če se v danem fiskalnem letu v nekem proračunu ne uspe zagotoviti teh sredstev, se obdobje postopnega dvigovanja podaljša za eno leto. Po drugi strani pa se mnogi bojijo, kaj bo, če evropskih sredstev ne bo. Prepričan sem, da jih slej ali prej ne bo, ker hitreje kot se bomo razvili, hitreje bomo nad povprečjem in ne bomo več upravičeni do njih. Samoumevno je, da je treba potem ta izpad evropskih sredstev nadomestiti s proračunskimi sredstvi in s tem nismo ničesar ogrozili.

Večkrat v svojih javnih nastopih omenjate sodelovanje z japonsko agencijo, kjer se dogovarjate za velik projekt. V kateri fazi so zdaj pogovori in kakšne aktivnosti oziroma tudi investicije v okviru tega sodelovanja načrtujete v Sloveniji?

Gre za popolnoma industrijsko pobudo. Osebno sem sodeloval pri prvem projektu z japonsko agencijo NEDO na temo pametnih omrežij, ki se je zaključil konec leta 2022. Po koncu pa smo želeli vzpostaviti novo obliko projekta, zato sem bil v enem letu dvakrat na Japonskem, kar so mi v medijih očitali, a se nisem samo rokoval z ministri. Na prvem obisku smo se dogovorili za temo, torej vodikove tehnologije, na drugem obisku pa smo že dobili potrditev s strani japonske vlade, da želijo iti v drugi projekt. Pokrival naj bi področja od mobilnosti, uporabe v industriji pa do velikih sistemskih hranilnikov za energijo za elektroenergetski sistem.

Slovenska industrija se je že organizirala, 15. marca bo okoli 15 podjetij podpisalo konzorcijsko pogodbo. Pričakujem, da bo to eden večjih projektov na temo vodikovih tehnologij tudi v svetovnem merilu. Po obsegu financiranja bo najbrž podoben tistemu na temo pametnih omrežij, ki je bil vreden skoraj 40 milijonov evrov. To je zanimiv projekt tudi za Evropsko unijo, zainteresirana pa je tudi Indija. Pomembno pa je, da bo ta demonstracijski projekt v Sloveniji.

Ali je sicer sodelovanje med gospodarstvom in znanstvenoraziskovalno sfero v Sloveniji dobro vzpostavljeno? Kakšne ukrepe načrtujete, da bi prenos znanja iz ene v drugo sfero in vlaganja še okrepili?

Izboljšati ta sistem je ena od ključnih nalog novega ministrstva. Naš kratkoročni cilj je čim prej priti med inovacijsko intenzivne države, kjer smo že bili.

Prvi korak je bilo preoblikovanje obstoječe agencije - raziskovalne Arrs v novi Aris. Prejšnja agencija je imela samo en, znanstvenoraziskovalni steber, ki je primarno pokrival financiranje temeljnih in delno tudi aplikativnih raziskav. Aris pa ima poleg znanstvenoraziskovalnega stebra, ki je ostal enak, še inovacijskega, ki bo zadolžen za prenos znanja iz akademskega okolja v prakso. To je famozna dolina smrti, s katero se ukvarjajo praktično vse države po svetu - kako bolj učinkovito uporabljati akademsko znanje za rešitve v realnem svetu.

Poleg tega bomo preko nove agencije na vladnem nivoju povezali različne državne sektorje. V lanskem letu smo podpisali tudi poseben sporazum med GZS, vlado, rektorsko konferenco in pa Kosrisom o sodelovanju pri prenosu znanja v industrijo. To so vse ukrepi kako izboljšati inovacijski ekosistem v državi z namenom boljšega prenosa. Boljši prenos pomeni višjo dodano vrednost, višja dodana vrednost pomeni več denarja v proračun in gotovo je ta koncept veliko boljši kot pa dvigovanje prispevkov oziroma davkov. Pogosto rečem, da je edino naravno bogastvo, ki ga ima naša država poleg lepe narave, znanje in to lahko v bistveno večji meri izkoristimo ne samo za pisanje člankov in zbiranje citatov, ampak tudi za uporabo v vsakdanjem življenju.

Izredno sem vesel, da se kolegica državna sekretarka iz Švice, s katero sem pred kratkim govoril, zanima za naš model vzpostavitve nove agencije. Običajno imajo države dve agenciji, mi pa smo ena redkih držav, ki je oboje združila v eno, kar bo izboljšalo komunikacijo in olajšalo prehod iz ene vrste financiranja v drugo. Če se Švicarji zanimajo za ta model, mislim, da smo kar na dobri poti.

Z novo obliko agencije poleg že obstoječega znanstvenoraziskovalnega sveta uvajate tudi inovacijski svet. Kakšne konkretno pa bodo naloge tega sveta?

To je svet, ki neodvisno od državne politike izvaja razpise. Tako kot znanstvenoraziskovalni svet je tudi inovacijski svet zadolžen za razdelitev raziskovalnega denarja, razlika pa je v tem, da prvi denar primarno deli po kriterijih znanstvene odličnosti, inovacijski svet bo pa denar delil po kriterijih zrelosti tehnologije za uporabo v praksi. Pri inovacijskem svetu so ključni partnerji iz industrije, saj bodo oni prevzemali tveganja prehoda na trg, pomembna pa je tudi vloga raziskovalnih inštitucij, ki bodo morale nuditi podporo pri razvoju novih tehnologij. Razvili bomo tudi mehanizme, da bo možen prehod financiranja iz enega stebra v drugega, na ta način se lahko proces od osnovne ideje pa do končnega produkta bistveno pospeši.

Člani so bili potrjeni decembra, sedaj je treba samo še formalno urediti delovanje sveta, čeprav je to že zakonsko določeno. Relativno hitro pričakujemo tudi prve razpise v okviru inovacijskega sveta, verjetno na področju umetne inteligence, nato pa tudi na področju polprevodnikov, kvantnih tehnologij in tako naprej.

V Sloveniji že imamo center za umetno inteligenco - kakšni pa so načrti v okviru tega centra?

Tukaj delujemo skupaj z ministrstvom za digitalno preobrazbo in ministrstvom za zunanje in evropske zadeve in zadnji dogovor je, da obstoječi mednarodni center za umetno inteligenco (IRCAI) postane samostojna enota znotraj Inštituta Jožef Stefan. Na nacionalni ravni je pomembno, da slovenskim raziskovalcem zagotovimo financiranje in pa da se vse močne raziskovalne skupine, ki jih imamo, projektno povežejo v kompetenčni center. Take mehanizme smo imeli v preteklosti v sodelovanju z gospodarstvom in to je bil po mojem prepričanju eden boljših mehanizmov prenosa znanja v prakso.

Če želimo ta inovacijski ekosistem okrepiti, bomo v naslednjih letih morali intenzivno vlagati v projekte na lestvici TRL 3-6 tipa kompetenčnih centrov. To je področje, kjer industrija še ni prepričana, ali bo neka tehnologija dozorela, kjer je največ tveganja. Misija Gremo (projekt Slovenskega avtomobilskega grozda, op. a.) je recimo odličen projekt. Tako da tam, kjer gospodarstvo pokaže zelo jasen interes, tam želimo skupaj z raziskovalnimi inštitucijami pomagati tudi mi. Na področju polprevodnikov se je recimo v izredno kratkem času pojavil konzorcij preko 10 industrijskih partnerjev, zato želimo tudi na tem področju vzpostaviti kompetenčni center.

Verjetno ta poudarek na krepitev inovacijskega ekosistema ne pomeni, da bo temeljna znanost potisnjena na stranski tir?

Bom malo piker in bom rekel tako: zakon o znanstvenoraziskovalni inovacijski dejavnosti je bil sprejet konec leta 2021 in vsakega, ki danes očita, da bomo zdaj denar porabljali za inovacijski del, bom vprašal, kaj pa smo v zakonu, ki ima v naslovu inovacije, predvideli za inovacije? V zakonu, ki je bil sprejet leta 2021, je bore malo govora o inovacijah. In tudi, kje piše, da je ves denar, ki ga imamo danes, v celoti namenjen samo temeljnim raziskavam?

Seveda pa ne želimo krčiti sredstev na tem področju, zato gremo v dvig na 1,25 odstotka BDP. In pa verjetno se je prvič v zgodovini sestavljanja slovenskega proračuna zgodilo, da smo kot pristojno ministrstvo od drugih ministrstev uspeli zagotoviti 35 milijonov evrov za raziskave in inovacije v letošnjem proračunu. To je skoraj 10 odstotkov proračuna, ogromno pa je tudi sredstev iz evropskih programov.

Eden večjih odprtih projektov vašega ministrstva je NUK II. Je izvajalec že izbran?

Ne še, javni razpis še ni pripravljen, računamo pa, da bi moral biti v drugi polovici letošnjega leta.

Še en velik odprt projekt, ki čaka, je tudi center znanosti. Ta naj bi imel že zagotovljeno gradbeno dovoljenje, zemljišče, pripravljen program, ampak do obravnave ustanovitve javnega zavoda na vladi nikoli ni prišlo.

Trenutno je ta projekt, drži, na čakanju. Zame osebno je treba speljati projekt NUK II, tukaj nimamo evropskih sredstev, financiramo ga iz proračuna.

Bi pa opozoril, da NUK II ni klasična knjižnica, to bo znanstveno-kulturni center in treba bo pogledati, kako se te dodatne funkcije prekrivajo s centrom znanosti. Projektna dokumentacija za center znanosti je pripravljena, ampak prejšnje vlade tega projekta niso uvrstile v novo kohezijo. In če sem iskren, ali veste, kam je šel izvorni denar za ta center?

Kam?

V izgradnjo Nacionalnega inštituta za biologijo. Zdaj mi pa povejte, kaj mislite, da je boljše - da smo zgradili nov Nacionalni inštitut za biologijo ali nek center znanosti z nekimi aktivnostmi v smislu promocije znanosti? Ker projekt takrat ni bil ustrezno pripravljen, se je ta denar preusmeril in se je po mojem prepričanju zelo koristno porabil.

In kakšni so vaši načrti za ta projekt v prihodnje?

Trenutno jaz ne vidim virov financiranja. Program evropske kohezijske politike je zaključen, do leta 2027 nimamo nobenih dodatnih sredstev. Vprašanje je, če bomo sploh še kdaj dobili evropska kohezijska sredstva glede na stopnjo razvitosti. Trenutno denarja za takšne investicije ne vidim, ker so na voljo samo proračunska sredstva in tukaj imamo že zelo velik projekt NUK II velikosti 100 milijonov proračunskih sredstev.

Kakšno pa je sicer vaše mnenje glede centra znanosti - bi država potrebovala tak center, ki je nekako na stičišču znanosti, gospodarstva, kulture ...?

Gotovo, ampak moj prvi fokus je zdaj NUK II. NUK bo lahko vsaj delno izvajal to funkcijo. Imel bo funkcijo kulturno znanstvenega centra in cel kup reprezentativnih prostorov.

Zadnje leto ste veliko presedeli za pogajalsko mizo s predstavniki visokošolskega sindikata. Nazadnje ste podpisali sporazum, ki odlaga nekatere že dogovorjene obveznosti do septembra oziroma do naslednjega leta. Ocenjujete pogajanja na področju visokega šolstva kot korektna?

Ja, gotovo. Veste, kaj je najbolj korektno? Da se dela reforma vseh področij. Doslej je vsak sindikat na svojem področju nekaj dosegel in vsakič se je začel podirati enotni plačni sistem.

Sicer pa pogajanja potekajo na dveh nivojih, eno so stebrna pogajanja, drugo pa so centralna pogajanja. Jaz osebno v ta pogajanja nisem vključen, ker sem v konfliktu interesov, saj vsak minister zagovarja svoj resor. Dodatno je bila pa narejena tudi sprememba kolektivne pogodbe, tukaj gre za področje sredstev za izobraževanje in pa sobotno leto in tako dalje. Rešili smo praktično vse stavkovne zahteve visokošolskega sindikata v neplačnem delu.

Sobotno leto, pravica do finančnih sredstev za raziskovalno-izobraževalno delo ... to so dogovori, ki imajo za posledico tudi stroške fakultet oziroma univerz. Rektorji so januarja pozvali, da je treba univerzam zagotoviti dodatna sredstva, sicer ne bodo finančno sposobni izpolniti te obveznosti. Jim boste prisluhnili?

Zelo natančno je treba prebrati, kaj piše v sporazumu. V sporazumu piše, da so to, kar je je zapisano v kolektivni pogodbi, prioritete, ki jih morajo univerze začeti izpolnjevati z izboljšanim financiranjem univerz in ob sklepanju novih pogodb o štiriletnem financiranju. Ključni korak je torej sprejetje novega zakona o visokem šolstvu, ki bo omogočil boljše financiranje. Seveda so si na univerzah to interpretirali po svoje.

Univerze gotovo ne bodo danes dobile dodatnega denarja za sobotno leto, ampak to niti ni bilo mišljeno. Kar je zapisano v sporazumu, je garancija, da bodo zaveze iz kolektivne pogodbe v procesu postopnega dvigovanja financiranja primarno naslavljali.

Rektorji opozarjajo tudi, da niso pripuščeni k oblikovanju plačne reforme. Nosili pa bodo posledice. Je možno na kak način prisluhniti tudi njihovim stališčem v tem procesu? Kdaj se bodo začela stebrna pogajanja za to področje?

Stebrna pogajanja že potekajo, kdaj bodo rektorji vpleteni, pa je stvar sindikata. Gre za vprašanje, kdo je podpisnik kolektivne pogodbe. Podpisnik kolektivne pogodbe niso rektorji, temveč sindikat in vlada. Jaz nimam nič proti temu, da rektorji sodelujejo, z velikim veseljem.

Zdaj imamo dve kolektivni pogodbi, ki zadevajo naše ministrstvo, želja pa je, da bi visokošolski del in znanost imela svojo kolektivno pogodbo in takrat se lahko odpre razprava, ali so podpisniki pogodbe tudi rektorji. Ko smo pripravljali spremembo kolektivne pogodbe, sem predlagal sindikatu, da se oblikuje delovna skupina, v kateri bodo tudi rektorji, a se sindikat ni strinjal.

Zdaj rektorji ugotavljajo tudi, da je ta plačna prenova v javnem sektorju z odpravo nesorazmerij nekoliko zastala ...

Takoj vrnem žogico - odprta je delovna skupina za pripravo novega zakona o visokem šolstvu, ki bo omogočil bistveno izboljšanje financiranja celotnega področja, zato naj se kolegi čim prej dogovorijo, da bo zakon čim prej sprejet. Prej ko bo sprejet, prej bomo odpravili te težave. Delovna skupina je zelo široka, vključuje študente, rektorje, direktorje inštitutov, GZS, sindikate ... Oni so tisti, ki lahko pospešijo postopek ali pa ga zavrejo. Če bi našli učinkovito rešitev, s katero se vsi strinjajo, bi ta zakon bil lahko že v parlamentu.

Do 4. decembra je bil v javni razpravi tudi predlog sprememb pravilnika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu. Koliko pripomb ste dobili in kje je zdaj priprava tega pravilnika?

To problematiko smo obravnavali na Svetu RS za študentska vprašanja. Naredili bomo revizijo in bolj eksplicitno napisali, kaj univerza sme dodatno zaračunavati in česa ne.

Nedavno je bil objavljen razpis za vpis, skupaj je za redni in izredni študij razpisanih 115 več kot lani. Ministrstvo je sicer precej razburilo z usmeritvami, v katerih ste pozvali zavode, naj v prihodnjem šolskem letu povečajo število vpisnih mest za tiste programe, ki so imeli letos omejitev vpisa. V kakšni meri objavljen razpis sledi tem usmeritvam?

Omenjene usmeritve so bile narejene samo za prehodno obdobje tega leta, do vpisa, ki bo oktobra. S temi usmeritvami smo želeli ohraniti tisto, kar je bilo doseženo. Celovito, sistemsko pa bo vpis urejen z novo pogodbo o financiranju, ki bo začela veljati 1. 1. 2025. Gre torej samo še za nekaj mesecev financiranja po starem sistemu.

Kot ministrstvo želimo imeti enoten sistem financiranja, kar bomo z novo pogodbo o financiranju uskladili tako, da bomo spet prišli na klasični pavšalni znesek. Bo pa treba za vsako področje povedati, kako se bo gibal vpis v naslednjih štirih letih. Če bo ministrstvo izrazilo neko pričakovanje ali pa potrebe družbe, bo univerza povedala, kaj potrebuje, da lahko to doseže.

Osnovni problem, ki ga imamo v tej državi, pa niso vpisne številke na papirju ali pa dve, tri fakultete. Osnovni problem je, da nam primanjkuje kadra. Včasih smo govorili, da kadra primanjkuje na področju tehnike, danes ga primanjkuje praktično povsod. Ne gre več za vprašanje, kako bomo vpis preusmerjali iz enega področja na drugo, gre za problem, da nas je premalo za vse potrebe družbe. Očitno je, da bomo morali privabiti študente iz drugih držav, pa najbrž ne iz Evropske unije, kjer imajo isti problem, ampak verjetno iz tretjih držav.

Recimo?

Kot primer, pred kratkim sem bil v Indiji, ki je zainteresirana za to, da bi se indijski študenti oziroma dijaki izobraževali pri nas. Poudarjam, Indija ima izredno kakovostne univerze, zelo dobre, ampak jih ima premalo glede na število prebivalcev. Tudi v Afriki imamo potencial mladih, ki želijo priti v Evropo.

Slovenske univerze bi morale organizirati določene sprejemne izpite in tisti, ki opravi sprejemni izpit, avtomatsko dobi schengensko vizo in pride študirat v Slovenijo. Na ta način, sem prepričan, se tudi lažje integrirajo v okolje, ker v času študija, to je vsaj pet let, že živijo tu. Je pa potreben čas, preden so ti kadri pripravljeni za opravljanje poklica. Mine precej več časa, kot če danes nekoga pripelješ kot delavca in lahko jutri začne z delom.

Kakšna pa je vaša vizija prihodnosti visokega šolstva tudi v luči orodij umetne inteligence, recimoo Chat GPT, družbenih omrežij, vse večje prisotnosti v virtualnem svetu, zaradi katerih se zdi, da razkorak med vsako naslednjo generacijo eksponentno povečuje?

Jaz nimam težav, če študent uporablja Chat GPT, če je s tem na lažji, hitrejši način prišel do določenih informacij, ampak pomembno je, da jih razume. Odgovornost profesorja pa je, kako se nove tehnologije uporabljajo pri pedagoškem procesu.

Drug problem pa so mehke veščine. Ponavadi so govorili, da so ravno naravoslovci, tehniki tisti, ki jim manjka teh mehkih veščin. Ko smo na fakulteti za elektrotehniko predstavnike iz gospodarstva spraševali, kako so zadovoljni z našimi študenti, so odvrnili, da je njihovo znanje super, imajo pa težave z mehkimi veščinami. Kaj to pomeni? Da morajo najbrž delati skupaj z drugimi poklicnimi skupinami. Vse gre v tej smeri, v smeri družbe 5.0.

Veliko več pozornosti bi morali posvečati interdisciplinarnosti, da znamo delati skupaj in da tekom razvoja nove tehnologije upoštevamo tudi sociološke, humanistične vidike. Bistvo je oblikovanje nekih novih načinov podajanja znanja oziroma kombiniranja tega znanja.

V to smer gredo tudi mikrodokazila, ki so lani dvignila kar nekaj prahu.

Ja, tudi mikrodokazila so dejansko neko dopolnilno izobraževanje. Sem pa že slišal očitke, da bomo z mikro dokazili nadomestili univerzitetno izobraževanje. To je nesmisel, to so čiste floskule.

Pojavljali so se očitki, da prinašajo razvrednotenje in neoliberalizacijo visokega šolstva...

Glejte, če smo iskreni, če opravim tečaj japonščine, je to tudi neko mikrodokazilo, ali bom potem zahteval od univerze, da mi da diplomo iz japonologije? Najbrž ne. Če sem tehnik in me zanimajo sociološki vidiki umetne inteligence, bom morda šel na tečaj na drugo fakulteto in dobil potrdilo - v smeri te interdisciplinarnosti in dodatnega izpopolnjevanja gremo. To ni nadomestilo osnovne izobrazbe, gre za vseživljenjsko izobraževanje.

Kako pa spremljate spor med Univerzo v Ljubljani in UKC Ljubljana glede izvajanja storitev med bolnišnico in medicinsko fakulteto? Kakšna je dolgoročna rešitev problema?

Vem, da so zdaj sklenili ta dogovor. Vseeno mi je, če sklenejo novo pogodbo, v končni fazi lahko za izvajalca na UKC poiščejo kogarkoli. Je pa tukaj določena infrastruktura, ki je bila zgrajena na univerzi, na medicinski fakulteti in ta infrastruktura ni pomembna le za izvajanje diagnostike, temveč je ključno, da je na voljo študentom, da se lahko v času študija s to opremo seznanijo.

Sicer pa je zadeva zelo enostavna - zagotavljam vam, da bo medicinska fakulteta vsa ta sredstva, ki jih pridobi, vložila v novo stavbo. Ne gre za nobeno zaslužkarstvo. Tako da malo za šalo, malo zares, če medicinska fakulteta zdaj gradi novo stavbo, je s stališča vlade popolnoma vseeno, ali bo UKC fakulteti plačal ta sredstva in jih bomo porabili za novo stavbo, ali pa bo bomo ta sredstva odpisali in bomo morali medicinski fakulteti zagotoviti denar iz drugega proračunskega vira. Vse je javni denar.