Naj vas kritika ne iztiri
V življenju naletimo na takšna in drugačna srečanja. Prijazna, spodbudna, a tudi neprijetna, ki v nas vzbujajo občutke negotovosti in ogroženosti. Ljudje se močno razlikujemo po tem, kako se nas bodo takšna srečanja dotaknila. Gotovo poznate ljudi, ki ob kritiki zgolj zamahnejo z roko in gredo naprej z dvignjeno glavo. Pri drugih že najmanjši namig vzbudi težke občutke manjvrednosti, poklapanosti in slabega počutja, spet tretji se hitro čutijo ogrožene in se odzivajo agresivno …
Soočanje s kritiko pomembno določa naše bivanje v svetu. Je ključni dejavnik pri oblikovanju samospoštovanja, duševnega zdravja in pripravljenosti na konstruktivno odzivanje na življenjske izzive. S tem je tudi pomemben gradnik našega zadovoljstva v življenju.
Kako bo kritika zazvenela v nas, je odvisno od več dejavnikov. Pomembno vlogo pri tem imajo naše zgodnje izkušnje, posredna in neposredna sporočila, ki smo jih kot otroci dobivali od pomembnih drugih – staršev, skrbnikov, mentorjev, vrstnikov. Nekatere njihove besede smo ponotranjili, postale so sestavni del našega notranjega monologa. Vedenjski vzorci, ki smo jih opazovali pri bližnjih, nam danes predstavljajo pomembne referenčne modele za soočanje s kritiko. Nagnjeni smo k temu, da v življenju nezavedno oblikujemo situacije, ki nam vedno znova potrjujejo nekatera naša prepričanja.
Dojemanje prek interpretacij
Sveta, v katerem bivamo, ne dojemamo po objektivnih dejstvih kot fotografski aparat. Zagotovo ste kdaj poslušali dva človeka, ki sta opisovala isti dogodek. Kako drugačni zgodbi! To ni zato, ker bi ljudje lagali, to je preprosto posledica našega perceptivnega aparata. Sveta ne dojemamo neposredno prek dejstev, temveč prek svojih interpretacij. Prek pomenov, ki jih pripisujemo dogodkom. Tako je tudi doživljanje kritičnih sporočil povezano z našo razlago teh.
Če kritiko doživljamo pretirano ogrožajoče, je zelo verjetno, da se je ob njej aktiviral naš notranji kritični glas. To je glas, ki je repriza zgodnjih neprimernih sporočil, ki so izražala npr. prezir, poniževanje in izničenje celotne osebnosti. Za nič nisi dobra … Nikoli ne bo nič iz tebe ... To so sporočila, ki poškodujejo otrokovo notranjost in ustvarjajo rane, ki se pozneje zlahka zopet aktivirajo.
Vedenjski vzorci, ki smo jih opazovali pri bližnjih, nam danes predstavljajo pomembne referenčne modele za soočanje s kritiko.
Sodobno razumevanje duševnosti in delovanja možganov nam omogoča, da stopimo z avtoceste avtomatizma na pot zavestnega razvoja in oblikovanja življenja po lastni meri. Izvorno kritika pomeni ocena, opis, torej ne predstavlja zgolj nečesa slabega, pač pa zajema tudi pozitivne vsebine. Naslednji ključni korak za razrešitev stiske je razmejitev med kritiko na vedenje in kritiko na osebnost. Če kritiko dojemamo zelo ogrožajoče, je to najverjetneje zato, ker kritična sporočila posplošimo na svojo celotno osebnost.
