Precej drzne napovedi so same po sebi futurizem. Takšen, ki sicer podpira razmišljanje razvojnikov. Jim pušča odprto pot, saj le tako lahko živijo svoje sanje. Sanje spreminjati svet in vsak na svojem področju premikati meje do neznanega in danes nemogočega. A treba se je zavedati, da se je avtomobilski svet v zadnjih petih letih spremenil bolj kot pred tem v 50 letih, je zapisala starosta avtomobilske industrije, predsednica uprave General Motorsa Mary Barra.
Stari in novi General Motors, Wagoner vs. Barra
Mary Barra ne govori v tri dni, v svoji 38 let trajajoči karieri pri General Motorsu, v kateri se je povzpela na sam vrh, ji je uspelo spremeniti tega mastodona, nekdaj največjega proizvajalca avtomobilov na svetu, ki je bil obenem tudi najbolj neučinkovit in je temeljil na napačnih vrednotah. Ne bom pozabil intervjuja z nekdanjim predsednikom uprave General Motorsa Rickom Wagonerjem v Šanghaju leta 2008. »Največji smo bili 76 let, ostali bomo največji,« je Wagoner to dolgo dobo predstavil kot vrednoto podjetja, ki je takrat mesečno pridelalo milijardo evrov izgube. Wagoner je nesmrtnost iskal na prestolu, zanj je žrtvoval krčenje in rezanje programov, ki so desetletja prinašali izgube, domače blagovne znamke je silil na trge, kjer se je uveljavil z drugimi, s tem je povzročil stroške prvim in rezal tržni delež drugim (primer Opla, Saaba in Cadillaca, tudi Chevroleta v Evropi) ter stanje na koncu pripeljal do kritičnega. Tako kritičnega, da se je General Motors sesul in se kmalu zatem s pomočjo ameriškega senata, a seveda brez Wagonerja, počasi postavil na noge.
Temelj GM ni V8 motor, temveč skoraj pozabljena naprednost
Wagoner je danes sinonim direktorja, zazrtega v preteklost, Barra pa direktorice, ki je za prihodnost pripravljena žrtvovati tudi del preteklosti, ne da bi se pri tem povsem odpovedala temeljem tradicije največjega avtomobilista na svetu. In to niso šestmetrske karoserije, V8 motor in prvo mesto na svetu, so pa naprednost v razvoju, sposobnost hitrih sprememb kljub velikosti aparata in ustvarjanje novih trendov, s katerimi si ustvarjajo nove priložnosti, sledilci so jih večinoma že zamudili. General Motors danes ni več največji, je pa vsekakor precej bolj zdrav kot pred desetletjem, dobiček pa ustvarja brez pomoči ameriške vlade. General Motors je tudi vse bolj elektrificiran. Ne, ker bi bilo to moderno, ampak zato, ker je elektrifikacija pogona prihodnost, in to ne zgolj zaradi okoljskih predpisov, čeprav so ti glavno gonilo sprememb na tem področju.
Mož, ki je spremenil svet, čeprav kuje rekordne izgube
Od velikana se selimo k palčku – Tesli Motors. Podjetje iz Silicijeve doline, ki ne želi imeti nič skupnega z veliko trojico iz Detroita, ki je poslovno gledano pravi polom, a mu je uspelo premadramiti svet iz bencinskega in dizelskega spanca. Njegov ustanovitelj Elon Musk je premaknil avtomobilske velikane, ki so se uspavani v udobnem zavetju dobrih bilanc le po milimeter premikali v razvojni smeri. Gladili so varnostne sisteme, povečevali udobje, za deciliter ali dva izboljševali učinkovitost motorjev na notranje izgorevanje, o elektriki pa so razmišljali predvsem v PR-sporočilih, v razvojnih oddelkih bolj malo oziroma le toliko, da so mislili, da so nanjo pripravljeni. Ne, ker ne bi znali ali želeli, preprosto so vedeli, da prodor elektromobilnosti pomeni tudi tektonske spremembe v navadah ljudi, razvoju infrastrukture – od polnilnic do elektroomrežij, cest in naših domov. Vse to pa stane milijarde, zahteva tesno sodelovanje z lokalnimi vladami, cestnimi podjetji, gradbinci in obenem pomeni pot v neznano z velikimi vložki in težko predvidljivimi prihodki. Jasno je le, da bodo vsaj na kratek ali tudi srednji rok manjši kot pri klasični tehnologiji in klasični uporabi avtomobila.
Tudi tradicionalisti so lahko vizionarji, a so sila redki
Le redki so bili pripravljeni sprejeti tveganje. Mednje pa vsekakor sodi japonski Nissan, pravi avtovelikan s proizvodnjo pet milijonov vozil na leto, ki si je upal misliti drugače. Že na prelomu tisočletja je predstavil serijski električni avto za množice, sprva vzbudil dvome in nejevoljo, nato pa začel spreminjati svet. Tako kot Tesla, a na drugi strani cenovne verige. Do danes je prepričal 300 tisoč kupcev, kar pomeni, da njegov leaf ni več zgolj nišni avto, ampak avto, ki prinaša uporabne rešitve za danes in velike obljube za prihodnost. Nissan ni razmišljal le o avtu, ampak o vsem tistem, kar sodi zraven. Tudi o polnjenju naslednje stopnje. Njegov sistem Xstorage v stanovanjsko hišo prinaša zalogovnik energije, sestavljen iz odsluženih baterij, poskrbi za hrambo elektrike, pridobljene iz sončne energije, z njo pa lahko napaja baterijo električnega avtomobila, gospodinjstva – od ogrevanja, razsvetljave do polnjenja gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike. Ob presežkih pa lahko pokriva tudi energetske potrebe soseda, saj je lahko sistem povezan s celotno sosesko, ki si energijo deli po vnaprej predvidenem ključu.
Naslednji udarec – Google in Apple
Avtomobilski proizvajalci so se obenem srečali z Googlom in Applom, tehnološkima velikanoma, ki sta pokazala, da je prihodnost v povezljivosti, in sta svojo nalogo opravila bolje kot avtoindustrija. Zato avtomobilisti niso imeli druge izbire, kot da jima odstopijo del posla, vsaj za čas, dokler sami ne razvijejo podobnih rešitev. To pa jim glede na dobičke in vlaganja tehnoloških velikanov najbrž ne bo nikoli uspelo.
Poligon za souporabo
Imajo torej elektriko, zalogovnike energije, vse bolj pogoste elektropolnilnice in povezljivost. Pravi laboratorij za razmah stare ideje – delitvene ekonomije v mobilnosti oziroma souporabo (car sharing), ki prav zaradi razvoja zgoraj omenjenih elementov danes doživlja pravi razmah. Vključiš aplikacijo, rezerviraš avto, izbereš najbližjega, se usedeš in odpelješ. V središčih evropskih in tudi drugih velemest je to hudo pripravna in tudi poceni rešitev. Zaradi spretnosti in vizionarstva Mateja Čera iz Avantcarja pa deluje tudi v manjših mestih – v Ljubljani, Kranju in Mariboru.
Ko bo premikom sledila še cestna infrastruktura, ko bodo te tako pametne, da bodo sposobne komunikacije z avtomobilom, avtomobili pa komunikacije med seboj, bodo odpadla tudi tveganja za nesreče, s tem pa bomo upravljanje v celoti prepustili avtomobilu in vstopili v dobo avtonomnih vozil, o kateri sanjajo tudi tradicionalni avtomobilski proizvajalci. In ta doba je pred vrati, začelo se bo leta 2020, razmahnilo leta 2025, vsekakor pa leta 2030.
Ste pred petimi leti upali sanjati o takšnih premikih?
