Se primajal je na našo šolo,
rekli so, celinski je poslanec,
se prikazal nam je kot Bedanec,
tip na plečih nosil je macolo.
Ni bil iz Milana, kot reklama
je pred tem predstavljala ga stalno,
a imel se za kontinentalno
je maskoto tip, napuhlost sama.
Bo predstavil svoje nam poslanstvo,
se glasila dolga je napoved,
deklamiral je potem zapoved,
pljuval vsepovprek čez domobranstvo.
Gledali smo ga, mar norca brije
tip iz nas dijakov, gimnazijcev,
bil kot prototip evropskih škricev
je v nastopu, česar ne zakrije.
Lotil se predavanja je smelo,
o friziranju nam je govoril,
hkrati spoloma obema dvoril,
kazal novo nam frizuro celo.
Na primeru svojem, iz Milana
ki pač ni, je s Štajerske zakotja,
v lastna se zapleta tip nasprotja,
ko ga polna cela je dvorana.
Bo frizuro ptičjo nam predstavil,
narejeno naglo iz udobja,
je povedal, da ne bo golobja,
á la brglez da jo bo napravil.
Smo spoznali zlahka vsi v dvorani,
kakšna je frizura ptičja prava
ko izprana je docela glava,
plešasti sušijo se možgani.
