Ameriško študentsko prvenstvo v košarki, ki že vsa desetletja obstoja velja za z naskokom največjo valilnico kadrov za elitno košarkarsko ligo NBA in vse bolj tudi za Evroligo, je tudi letos ponudilo spektakularni finale: pomerila sta se oba prva favorita prvenstva, Uconn in Purdue, sicer prva nosilca svojih konferenc Vzhoda in Srednjega zahoda, prvi še kot lanskoletni prvak lige in branilec naslova, drugi pa z že drugo sezono najboljšim igralcem NCAA, 224 cm visokim centrom Zachom Edeyjem. Ta je danes v finalu potrdil, zakaj je najboljši igralec v študentski košarki, saj je dosegel neverjetnih 37 točk in 10 skokov, torej več kot polovico vsega, kar je Purdue zmogel. A Uconn ima izjemno ekipo, na čelu sicer tudi s centrom Donovanom Clinganom, ki pa je danes v finalu dosegel le 11 točk, ampak njihov prvi strelec, branilec Tristen Newton, je z 20 točkami in 7 asistencami (15 jih je dodal drugi branilec Stephon Castle, 11 točk in 8 skokov pa Cam Spencer) pripeljal Uconn do novega in zaporednega naslova prvaka NCAA (nazadnje je naslov ubranila Florida leta 2007).
Kot rečeno, sta se med štiri najboljše, na Final Four, ki je tokrat potekal pred 75 tisoč gledalci na stadionu State Farm v Glendaleu v Arizoni, kjer sicer ameriški nogomet igrajo Arizona Cardinalsi, uvrstili močno favorizirani ekipi univerze Uconn, ki je finalu igrala tudi lani in prepričljivo zmagala, in pa ekipa Purduea iz West Lafayetta v Indiani. Uconn se je sicer v polfinalu pomeril z Alabamo, ki je bila presenečenje Zahoda, saj so v Marčevski norosti, zaključnem turnirju 64 najboljših univerz, premagali prvega favorita zahodne konference, Severno Karolino; Uconn je Alabamo premagal 86:72, ta razlika pa je v povprečju razlik, s katerimi je Uconn v zadnjih tekmah premagoval vse nasprotnike, kar se je kasneje zgodilo tudi danes v finalu. Medtem je Purdue v polfinalu z izidom 63:50 premagal zanimivo ekipo NC State, ki je v Južni konferenci na koncu izločila slavno univerzo Duke (slednji pa pred tem prvega nosilca konference Houston), za katerega letos igra eden najbolj zanimivih igralcev lige, center Kyle Filipowski.
Zach Edey igralec leta
Sicer pa je bil že pred finalom center ekipe Purdue Zach Edey, Kanadčan iz Ontaria, ki je v ligi letos dosegal povprečje 25 točk, 12 skokov in 2 blokadi na tekmo, razglašen tudi za igralca leta v ligi NCAA (National Palyer of the Year), in to drugo leto zapored, kar se je zgodilo prvič po letu 1983, ko je naziv igralca leta ponovil slavni center Ralph Sampson (pred njim pa leta 1974 Bill Walton). Edeyja po slogu igre Američani najraje primerjajo z znamenitim kitajskim centrom Yaom Mingom, nas pa bolj kot karkoli drugega spominja na šolo igre evropskih centrov s konca 70. in začetka 80. let prejšnjega stoletja; povedano drugače, je kot nekakšna kombinacija Krešimirja Čosića in Arvidasa Sabonisa. Zanimivo pa je, da kljub temu, da je Edey izjemno dominanten igralec, ki je univerzo Purdue lastoročno pripeljal v finale lige, ni tako priljubljen na stavnicah za letošnji nabor lige NBA: po zadnjih napovedih bo izbran tam nekje med 10. in 15. mestom, medtem ko je Clingan na 5. mestu. Prvi favorit nabora NBA letos je še vedno (spet!) francoski čudežni deček Zaccharie Risacher iz Bourga, medtem ko je Nikola Topić iz Crvene zvezde na 3. mestu. Clingan je tako najvišje rangirani igralec lige NCAA na letošnjem naboru NBA, kar potrjuje trend, po katerem so v ligi NBA najbolj iskani trenutno prav evropski igralci.
Slednjih je bilo v študentski košarki NCAA tudi letos veliko. Omenimo zlasti lani najboljšega mladega košarkarja Evrope, mladinca madridskega Reala Jana Videja, slovenskega reprezentanta iz Domžal, ki je letos prvič v ligi NCAA nastopal za verjetno najslavnejšo univerzitetno ekipo sploh, UCLA iz Los Angelesa. Toda Bruinsi, čeprav imajo zelo zanimivo ekipo z mnogimi neameriškimi igralci na čelu – Srb Lazar Stefanović (zapomnimo si to ime), Španec Aday Mara, Nigerijec Adem Bona in Turek Berke Buyuktuncel – so bili v svoji pacifiški diviziji šele na petem mestu, daleč od prvega mesta, ki je vodilo v končnico. Vide je igral v povprečju 7 minut na tekmo, dosegal pa 2 točki, en skok in pol asistence, kar je občutno premalo za takšnega talenta, zato upamo, da bo v drugem letu Videjeva statistika boljša. Drugi Slovenec Saša Ciani je imel v Xavierju sicer za las boljšo statistiko od Videja (13 minut, pa 2,5 točke, 3 skoke in asistenco), vendar je bila njegova ekipa še manj uspešna od UCLA.