Tiskane izdaje
Hessejeva literarna zapuščina šteje okoli 40 knjižnih del. Za svojega ga še danes sprejemajo številni bralci po vsemu svetu, saj je med drugim tematiziral upor proti etablirani družbi, hkrati pa ni pozabil na duhovno plat.
Od izida romana Peter Camenzind je v svojih delih povečini upodabljal idilični svet in zdelo se je, da se mu je življenje uredilo, dokler ni začela divjati prva svetovna vojna.
Hesse je vojni od vsega začetka močno nasprotoval, številni so mu ta pacifistični duh zamerili. Nemški mediji so ga označili za izdajalca domovine, knjigarnarji niso hoteli prodajati njegovih knjig, hrbet so mu obrnili tudi številni prijatelji. Prizadeti pisatelj se je nato tudi javno distanciral od rodne dežele in leta 1923 uradno prevzel švicarsko državljanstvo.
Hesseja so kmalu za svojega sprejeli mladi bralci. Še posebej se jim je prikupil s pripovedjo Siddharta (1922), v kateri je s pomočjo vzhodnjaških modrosti popisal svoje videnje o stopnjah, skozi katere mora posameznik, da postane človek z veliko začetnico. Pet let kasneje je izšel kultni roman Stepni volk, ki je zaznamoval številne generacije.
Po mnenju mnogih pa je Hessejevo najboljše delo roman Igra steklenih biserov. V njem je skušal združiti zahodno tradicijo z vzhodnjaško modrostjo.
Za svoj bogat opus je literat leta 1946 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Na uradni spletni strani Nobelove nagrade piše, da so mu jo podelili za njegovo »navdahnjeno pisanje, ki je, hkrati s tem, da je z leti postajalo vse pogumnejše in prodornejše, izražalo klasične človekoljubne ideale, hkrati pa izkazovalo tudi visoko kakovosten slog«.
