Tema: Pred evropskimi bankami precej izzivov

Ljubljana, 27. julija (STA) – Evropski in slovenski bančni sistem se po gospodarski krizi počasi stabilizira. A za bolj prodorno okrevanje bi moral ta sektor uvesti preudarne rešitve na področjih, kot so distribucija, digitalizacija in stroškovna učinkovitost, v študiji Bančni radar 2014 ugotavlja družba A. T. Kearney. Čeprav so se vse banke v zadnjih petih letih posvečale izboljševanju stroškovne učinkovitosti, bo to delo ob počasni rast in ob novih regulatornih pritiskih ostalo na njihovem dnevnem redu, v najnovejši raziskavi med 104 bankami v 24 državah vzhodne in zahodne Evrope, tudi v Sloveniji. Kot so ugotovili njihovi analitiki, bodo imele banke v prihodnosti manj poslovalnic, ki bodo manjše in se bodo osredotočale na svetovanje in na oblikovanje blagovne znamke. Po drugi strani pa bodo vključevale nove tehnologije, pri čemer bodo morale imeti dobro zaledno podporo. Povečanje dobičkonosni bo še bolj zahtevno. V mnogih državah je namreč povprečna stranka v najboljšem primeru komaj dobičkonosna. “Glede na veliko razlikovanje v dobičkonosnosti strank že znotraj posamezne institucije pa bodo morale banke diferencirati in segmentirati pristop do strank,” navajajo analitiki. Analiza ključnih kazalcev v preučevanih bankah je pokazala, da je denimo prihodek na stranko lani v povprečju dosegel 668 evrov oz. en evro več kot leto prej. Najvišjega so imele banke v Švici (1152 evrov), najnižjega banke v Turčiji (102 evra). V Sloveniji se je prihodek na stranko zvišal z 225 na 237 evrov. Raven tega kazalca je bila v Sloveniji nižja kot v letih pred začetkom krize. “Kljub temu da so depoziti strank v povprečju ostali na razmeroma visoki ravni, je obseg posojil lani v primerjavi z letom prej v povprečju močno upadel (za 19 odstotkov),” navaja analitska hiša. Prihodek na zaposlenega se je lani v povprečju povečal na 218.000 evrov in skorajda dosegel predkrizno raven. Na to je najbolj vplivalo zmanjšanje števila zaposlenih; v povprečju so banke na področju poslovanja s strankami število zaposlenih znižale za 1,5 odstotka. Podobno se je dogajalo bankam v Sloveniji, ki so ta kazalec po navedbah A. T. Kearney lani tako kot evropske izboljšale. Vendar to izboljšanje izhaja predvsem iz zmanjšanja števila zaposlenih, ki je v Sloveniji lani predstavljal “resen poseg v delovno silo za obdobje enega leta”. Razmerje med stroški in prihodki pa se kljub temu ni izboljšalo. “V primeru slovenskega bančnega sektorja se kaže majhna korelacija med številom odpuščenih in stroški,” so zapisali. Dobiček na stranko, ki je v opazovanih bankah lani v povprečju dosegel 127 evrov, je v Sloveniji padel na 90 evrov. Leta 2008 je ta številka dosegala približno 105 evrov, zato analitiki na tem področju pričakujejo resnejše ukrepanje. Najboljšo predstavo so na tem področju sicer zabeležili v Švici, najslabšo v Italiji. Prihodki od obresti glede na celotni prihodek so v povprečju lani v Sloveniji doživeli resnejši padec, predvsem kot posledica strmega padca obsega odobrenih kreditov. Rezervacije za tveganja glede na celotni prihodek so lani dosegle vrh, medtem ko je ta kazalnik v povprečju v Evropi vrh dosegel leta 2012.