Preiskave Golobovih še ne bo, zahtevo mora državni svet dopolniti

Mnenje zakonodajno-pravne službe: Zahteva za parlamentarno preiskovalno komisijo o Gen-I, Star Solar in Gibanje Svoboda presplošna.
Fotografija: »Državni svet ima pravico zahtevati preiskavo, državni zbor pa nato takšno preiskavo odredi. Mora pa biti vsaka preiskava zakonita in skladna z ustavo,« je poudarila Urška Klakočar Zupančič. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
»Državni svet ima pravico zahtevati preiskavo, državni zbor pa nato takšno preiskavo odredi. Mora pa biti vsaka preiskava zakonita in skladna z ustavo,« je poudarila Urška Klakočar Zupančič. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Dva tedna po tem, ko je večina v državnem svetu podprla idejo SDS o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o Gen-I, Star Solar in Gibanju Svoboda, je jasno, da bodo zadevo morali obravnavati še enkrat. Zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora je namreč v svojem enajststranskem mnenju opozorila na nujnost več popravkov zadeve. Da jim bo zahtevo poslala nazaj v dopolnitev, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič nakazala že, ko je prosila ZPS za mnenje.

»Opredelitve predmeta, namena in obsega tej zahtevi po presoji ZPS ne sledijo v zadostni meri, saj so posamezne točke predmeta in namena ter posamezne alineje obsega presplošne in nedoločne, zato naloge parlamentarne komisije niso jasne oziroma so te definirane preohlapno,« so v svojem mnenju zapisali parlamentarni pravniki, ki imajo težave tudi še s pomanjkanjem časovnega obdobja, na katero naj bi se osredotočila parlamentarna preiskava.

image_alt
SDS preko državnega sveta do preiskave

Dopuščajo sicer možnost, da so del parlamentarne preiskave, ki je praviloma namenjena ugotavljanju politične odgovornosti, tudi gospodarske družbe, a le če je za to izkazan javni interes. Dejstvo, da je država večinska lastnica v gospodarski družbi in da je bila posamezna gospodarska družba upravičena do državnega poroštva, sicer delno lahko utemelji izkazanost javnega interesa za preiskavo, vendar po njihovem mnenju ne v zadostni meri. »Utemeljitev za parlamentarno preiskavo vsake pravne osebe zasebnega prava bi bilo treba graditi na objektivnih merilih oziroma domnevnih (hujših) kršitvah predpisov, ki urejajo vprašanja javnih, zlasti državnih interesov (na primer predpisi s področja pranja denarja in financiranja terorizma).«

Parlamentarni pravniki pa imajo nekaj pomislekov tudi do opredelitve preiskave domnevnega nezakonitega financiranja Gibanja Svoboda in njene volilne kampanje, saj mora biti skladno s teorijo stranki vseeno zagotovljeno neko notranje polje zaupnosti, v katero preiskovalna komisija ne sme posegati, saj bi lahko nastajale možnosti zlorab nasprotnikov.

Za nadzor financiranja volilnih kampanj političnih strank je sicer že zadolženo računsko sodišče, so v ZPS še opomnili državne svetnike, ki bodo zdaj morali svojo zahtevo dopolniti. Nato pa bo spet lahko romala v državni zbor, ki mora takšno preiskovalno komisijo odrediti – o njej se ne glasuje.

 

Preberite še:

Komentarji: