Andreja Virk Žerdin je bila pred leti voditeljica zvezdniške rubrike Pop In v oddaji 24ur, potem pa se je poslovila z malih zaslonov, se posvetila pisanju knjig, že čez nekaj let pa se po srečnem naključju znašla ob pravem času na pravem mestu. »Vedno me je vleklo v pisanje fantazijskih zgodb, a sem bila prepričana, da nimam dovolj potrpljenja za disciplinirano sedenje po več ur za mizo. Takrat sem potem napisala scenarij za situacijsko komedijo o upokojencih in se že dogovarjala s produkcijsko hišo, ki ga je poslala na Pop TV, kjer so ravno začeli razvijali koncept Čiste desetke in me povabili zraven. Očitno so videli, da mi pisanje nekako gre od rok,« se svojih scenarističnih začetkov, ki so ji odprli vrata v svet pisanja, spominja Andreja.

Glavna scenaristka serije Skrito v raju

Sodelovala je pri izjemno uspešnih serijah Ena žlahtna štorija in Najini mostovi, v aktualni Skrito v raju na Pop TV pa je nekdanja voditeljica glavna scenaristka. »Rada imam to delo, zelo rada pišem in ustvarjam zgodbe, žal pa pisanje ni tako zelo romantično, kot si ljudje predstavljajo: kako je to fino, dobiš neko idejo, se usedeš in napišeš. Nikakor! (smeh) Je trdo in garaško delo, ki zahteva disciplino, domišljijo in načrtovanje. Vsak projekt se začne z idejo, ki jo je treba razviti in oblikovati v napeto in vznemirljivo zgodbo, sposobno obdržati pozornost gledalcev skozi ogromno število epizod. Imeti mora močan konflikt, okrog katerega se vrti celotna pripoved, potem je treba ustvariti vse like, jih razviti in jim dodeliti lastnosti, ki bodo zgodbo poganjale naprej. Seveda je pri tem tudi kar nekaj raziskovalnega dela, odvisno od teme serije,« pove Andreja in doda, s čim so se recimo ukvarjali v seriji Skrito v raju.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Manj znani vzroki za temne kolobarje pod očmi

Razlogi za temne kolobarje pod očmi niso vedno tako preprosti.

»Recimo, Skrito v raju vključuje delovanje zdravstvenega sistema, podrobno organizacijo kampa, delovanje zdravniške družine, kot so Steinerjevi … Vsako temo, ki se je v seriji lotiš, je treba tudi raziskati. Pisanje dnevne serije je kompleksen proces, pri katerem moraš skrbno načrtovati razvoj in potek zgodbe skozi posamezne epizode, razvoj likov ter njihovih medsebojnih odnosov, zraven pa vpletati zanimive vzporedne zgodbe, ki bodo popestrile glavno dogajanje. Seveda se skozi pisanje zgodbe malo spreminjajo, ne moreš že na začetku natančno določiti za točno število epizod, moraš pa vedeti, kakšni so cilji tvojih junakov, kam hočejo priti in kam jih želiš na koncu pripeljati.«

Andreja razloži, da je Eno žlahtno štorijo ustvarjal tim osmih piscev, štirje so bili na zgodbi, štirje na dialogih. Najine mostove sta pisala skupaj z Boštjanom Tadlom, ki je sodeloval tudi pri seriji Skrito v raju, v drugi sezoni pa sta se scenarističnemu timu pridružila še Martin Horvat in Nina Zupančič. »Delo scenaristov je res velik zalogaj. Če povem po domače, postavili smo glavne linije, ki jih je v seriji več, ena je glavna ljubezenska, druga glavna dramska linija, kjer imaš veliko negativnih likov in spletkarjenja v ozadju, saj so navsezadnje drame, konflikti in nepričakovani obrati gonilo vseh serij. Negativci ponujajo veliko več vsebine. Super je razmišljati o srečnih zgodbah likov, ampak pisanje tega lahko hitro postane dolgočasno. Tudi za gledalca. Žal, junaki morajo trpeti, ker brez trpljenja ni zgodbe. Vsi radi živimo srečne zgodbe, radi pa gledamo dramo, zaplete, konflikte in to, kar dela zgodbo še bolj zanimivo.«

In koliko časa nastaja takšna serija?

»Scenarije lahko začneš pisati šele, ko imaš postavljen koncept serije – začrtane glavne linije in dobro postavljene glavne like. Koncept serije smo postavljali približno štiri mesece, potem pa se je začelo pisanje samih scenarijev. Celoten projekt je nastajal dobro leto in pol, kar pomeni, da smo morali vsak mesec ‘dostaviti’ 10–12 scenarijev. V času projekta tako presedim za računalnikom tudi po deset ur dnevno. Te pa zgodbe in liki ne spustijo niti, ko vstaneš od računalnika. Ves čas imaš v glavi vse te like, s katerimi živiš, kar te lahko tako zelo izčrpa, da niti knjige ne moreš brati, saj možgani ne spuščajo notri novih zgodb, ker ni prostora zanje,« v smehu razloži in prizna, da naleti tudi na ovire pri pisanju. »Takrat grem na sprehod, v naravo ali pa preklapljam kanale na televizorju, dokler ne najdem česa, kar me razbremeni,« pravi.

Med pisanjem potrebuje mir in se ‘odklopi’ od sveta. »Ko pišem scenarije, lahko navzven delujem malo kaotična, v glavi pa imam vse urejeno, sem pa v komunikaciji z ljudmi takrat raztresena.« Več kot očitno je pisanje in delo scenaristov zelo izčrpavajoče in zahteva odrekanja, hkrati pa je tudi zelo nagrajujoče. »Prinaša veliko zadovoljstva in ponuja neskončne možnosti za ustvarjalni izraz,« še prizna scenaristka, ki je pred dnevi že začela pisati nove serije, a o tem še ne sme govoriti.