Razstava Razširjeni vid je prva skupinska razstava slovenskih umetnic in umetnikov pri nas, ki si je za osrednjo temo vzela zaznavanje. Kustosinja razstave Alenka Trebušak je izbrala najbolj atraktivne primere optične vrzeli v novih medijih, kot je instalacija, in jih razširila še na druge koncepte zaznavanja, kot sta denimo zvok in utelešenje. Naše zaznavanje je namreč zakoreninjeno v telesu, ki s pomočjo domišljije osmišlja zaznano v celostno telesno-umsko izkušnjo. Ena bolj zanimivih vrzeli v našem zaznavanju so iluzije, ki zavajajo naše uho. Ena od takšnih preprostih, toda učinkovitih domislic na razstavi je Kdo je tam? (2010–2024) Nike Špan. Za zaprtimi vrati je ročica, ki potrka vsakokrat, ko se premaknemo ali se sprehodimo mimo. Začutim potrebo, da bi rekel »vstopi« ali pa pogledal, kdo je na drugi strani vrat; morda je kdo od osebja ali pa nemara igralec. Domišljija je na delu, težko se sprijaznim, da je tam samo kladivce, ki potrka glede na spremembe mojega gibanja.
Eden od vzporednih pojavov op arta je bila tudi geometrijska abstrakcija, v kateri je na primer Beti Bricelj izrabila optične učinke kontrastov med toplimi in hladnimi barvami, s katerimi pričara nenavadno živo sliko. Druga umetnica, Blažka Križan (Valovanje, 2022), je raziskala optično iluzijo premikanja. Naš pogled usmeri v odprtine na površini izrezanega papirja. Tam so organizirani vizualni dražljaji v obliki valovitih zarez, ki učinkujejo tako intenzivno, da nimamo več nadzora nad tem, kateri elementi se zadržijo na mrežnici in kateri so poslani v nadaljnjo obdelavo. Atraktivni so še kinetični objekti Vinka Tuška, nekakšne bunke v osnovnih barvah, ki viseče s stropa omogočajo vstop v fizični prostor znotraj prostora na kateri koli točki instalacije. Obiskovalec med premikanjem utelesi razmerja in prostorsko razporeditev visečih kosov tako, da se približuje in odmika, hodi okrog njih, vstopa vanje, da bi se zavedal lastnih zaznavnih procesov in postal aktiven državljan.
Optična umetnost v razširjenem pogledu novih medijev in čutov se pojavi z namenom, da bi demokratizirala umetnost ter presegla kulturne okvire v prepletu oblikovanja in likovne umetnosti. Novi mediji, kot sta instalacija ali ambientalna umetnost, so razširili zaznavno izkušnjo tudi na telo. Vendar pa je v sodobnem času tovrstna razstava brez političnega in utopičnega konteksta le eden od vzporednih svetov obogatene resničnosti, doživete skozi gibanje, iluzije in nestabilnost zaznavanja, kot nam pokaže Blažka Križan; kot taka predstavlja danes le razširjeno obliko zabave, neproblematično izkušnjo, ki išče čutno zabavo, širšemu občinstvu znano iz Hiše iluzij. Nekaj upanja je vzbujal obljubljeni koncept utelešenja, »fuzije telesa in uma«, zato bi pričakovali, da bodo to temo poglobili in razširili, a je ostala le nakazana. Kljub temu razstava Razširjeni vid pokaže, da je polje optične umetnosti in z njo povezanih novih medijev aktualno, saj so zaznavanje in gibanje, iluzije in napačne predstave ena od osrednjih tem v sodobni umetnosti in oblikovanju, ki vplivajo tudi na oglaševanje in obogateno digitalno resničnost. Postavitev v Cukrarni je čutno razvajanje za vse generacije; omogoča poglobljeno izkušnjo, ki presega čas in kulturne meje. x
