Ljubljana – Slovenski bruto zunanji dolg je konec maja znašal dobrih 44,5 milijarde evrov, javni in javno garantirani dolg, ki je na plečih davkoplačevalcev, pa se je po nekaj letih znižal pod 30 milijard, na dobrih 29,8 milijarde evrov, izhaja iz podatkov Banke Slovenije.
Zadolženost Slovenije se sicer v zadnjem poldrugem letu rahlo zmanjšuje – bruto zunanji dolg se je v tem času znižal za dobri dve milijardi evrov, neto zunanji dolg celo za dobre tri milijarde evrov, javni dolg pa za dobro poldrugo milijardo – še vedno pa vsakemu prebivalcu naše države pripade dobrih 14.400 evrov javnega dolga, še lahko izračunamo iz podatkov iz zadnje publikacije BS Ekonomski odnosi s tujino.
Slovensko gospodarstvo kot izrazito izvozno usmerjeno še naprej ustvarja precejšen presežek na tekočem računu plačilne bilance. V prvih petih mesecih letos ga je bilo za milijardo 25 milijonov evrov, pri čemer se je v primerjavi z istim obdobjem lani presežek menjave blaga zmanjšal za 124 milijonov evrov, presežek menjave storitev pa se je povečal za 119 milijonov evrov, predvsem zaradi izvoza transportnih in turističnih storitev. Gledano v celoti je presežek storitvene menjave do konca maja znašal rekordnih 940 milijonov evrov.
Še vedno več izvozimo
Ob rekordni, kar 11,7-odstotni rasti izvoza v prvih petih mesecih letos je presežek blagovne menjave znašal 620 milijonov evrov in je bil manjši kot v istem obdobju lani predvsem zaradi prav tako rekordne 14-odstotne rasti blagovnega uvoza. Je pa Slovenija kljub taki uvozni žeji še vedno več izvozila kot uvozila in dosegla 106-odstotno pokritost uvoza z izvozom.
Še vedno so naš daleč največji izvozni trg države EU, pomembneje se je povečal izvoz v Nemčijo, Italijo in Hrvaško, na strani uvoza pa je opazno povečanje naših nabav v Nemčiji in Italiji. Od drugih držav izstopa zlasti Rusija, kamor smo do konca maja letos izvozili kar za dobrih 40 odstotkov več kot v istem času lani.
Porast neposrednih
Vse več je tudi slovenskih neposrednih naložb v tujini. Konec 2016 jih je bilo skupaj za 5,7 milijarde evrov (14,4 odstotka BDP), kar je 200 milijonov evrov več kot leto poprej, in sicer predvsem zaradi naložb v predelovalni industriji.