V napovedni špici kultne nanizanke Superman so naključni mimoidoči zrli v nebo in se spraševali, kaj je nenavadna figura, ki leti po modrini neba. Globok glas vpraša: »Je to ptica? Je to letalo?« Nato navdušeno odgovori: »Ne, to je Superman!«
Ob pogledu na ošiljene grafe na trgih se pojavi vprašanje, ali gledamo raketo do lune, balon pred pokom ali le novo epizodo na nikoli dolgočasnem delniškem trgu. Tako kot Superman izziva gravitacijo, se delniški trgi zadnjih 15 let uspešno spopadajo z druge vrste gravitacijo. To obdobje je bilo polno korekcij in zlomov (samo spomnimo se več kot 30-odstotnih pocenitev med korono), ampak junaki delniškega trga so vselej našli pot za vzlet. V tej številki se poglabljamo v dinamiko finančnih trgov, raziskujemo, ali smo priča napihovanju balona, zagonu rakete ali morda nečemu popolnoma drugemu.
Vztrajanje v delniških naložbah v času vročice je vselej izziv. Vlagatelj postavi na tehtnico tveganja, ki jih sprejema, ter morebitne donose. Podobna preizkušnja je bila pred tremi leti, ko je bilo v zahodnih medijih po siloviti rasti leto dni po pandemiji precej govora o pregrevanju trgov. Google je takrat nameril štirikrat več iskanj besedne zveze »delniški balon« kot danes, ko je ta aktivnost na dvoletnem vrhu. Kdor je vztrajal, je bil nagrajen. Kdor je poslušal pesimiste, ki so se v zadnjih 10 letih najedli zarečenega kruha, se ponaša z velikimi oportunitetnimi izgubami. Lahko je pametovati za nazaj, kajne.
Kaj pa v prihodnje? Če izhajamo iz zgodovine donosov in se ozremo na kazalnike, potem ugotovimo dvoje.
- Najprej, da se izogibanje delniškemu trgu v celoti zaradi strahu pred nihajnostjo ni izkazalo kot dobra taktika. Teorija osebnih financ sicer pravi, da delnice niso primerne za tiste, ki ne zdržijo pritiska trgov. Praksa pa pokaže, da si bomo čez čas hvaležni, če bomo tovrstne pritiske – česar nas življenje izuči tudi na drugih področjih – znali ustrezno prestati. Kot pojasnijo sogovorniki v naslovni zgodbi, dober finančni načrt pri tem pomaga.
- Ko se zazremo v vrednotenja delnic, pa ugotovimo, da je zadnje desetletje težko ponovljivo. Na Wall Streetu je povprečna letna donosnost v zadnjem desetletju znašala 13,8 odstotka, takšna rast pa je po nekaterih kazalnikih pripeljala do vrednotenj, ki smo jih v zgodovini srečali le v časih pregrevanj. Sloviti profesor financ Aswath Damodaran sicer pravi, da takšnih pretiravanj, kot so bila v letih 2000 in 2008, čemur so sledile izrazite pocenitve, ne zazna. So pa pri Economistu izračunali, da bodo ameriška podjetja v prihodnjem desetletju že za polovico omenjenega donosa – torej za sedemodstotno rast – morala opazno okrepiti dobičke.
Delniški trg se s svojo kompleksno dinamiko in nepredvidljivo naravo pogosto zdi kot v svetu kriptovalut opevana raketa, namenjena proti luni, in balon, ki se bo morda vsak čas razpočil na kateri od igel v obliki geopolitičnih trenj ali gospodarskih pretresov. To bo stalnica, s katero se bomo vlagatelji srečavali ob vseh vzponih, za katere navijamo v času nakupov. Zato se je treba vprašati, kako bi neljub razplet dogodkov – pa naj do izrazitih pocenitev pride zaradi poka po pregrevanju ali neljubega dogodka v okolju povsem »normalnih« vrednotenj – vplival na naš vsakdan. Če vlagamo presežke, za katere upamo, da nam bodo nekoč izboljšali življenje, bi pesimistični razplet dogodkov pomenil prestavitev sanj za nekaj let ali desetletje. Če je od teh sredstev odvisen naš vsakdan, potem morda nismo v pravem naložbenem razredu.
Ko tehtamo potencial naložb in možnosti je pomembno, da finančnih odločitev ne sprejemamo le s previdnostjo, ampak tudi s pogumom za vzpon. Takšna je pač narava delniškega trga.
