Zadnji tekmi pokvarili všečen vtis

Ljubljana – Ena zmaga, pet porazov. Tri osvojene točke, kar je najmanj, odkar (že osem let) nastopajo v ligi prvakov. A tega odbojkarjem ACH Volleyja ne gre zameriti. V klubu so po lanskem kolapsu naredili rez in zgodbo postavili na novo, moštvo pa bo lahko spet pomemben igralec na mednarodnih parketih šele čez nekaj let.

V torkovem poslovilnem dvoboju z Berlinom (0:3) so Ljubljančani igrali le še za vtis. Ni se jim posrečilo. Kapetan Andrej Flajs ima prav: pogosto se je dogajalo, da so fantje pod rezultatskim pritiskom igrali precej bolje kot nazadnje, ko so bili razbremenjeni slehernih rezultatskih ambicij. Zadnji tekmi sta pokvarili sicer všečen vtis prenovljene zasedbe, ki je naposled vknjižila le točko manj od dosti bolj izkušene in uigrane lanske pod taktirko Luke Slabeta. No, pred zgolj dvema letoma so »zmaji« v skupinskem delu dosegli za njihove razmere rekordnih 13 točk. A v isti sapi usodno izpraznili klubsko mošnjo ...

Novembrski prvi medsebojni dvoboj v Berlinu, na katerem so Ljubljančani resda ostali praznih rok, a zasluženo osvojili častni niz in pustili pozitiven vtis, je četo trenerja Tomija Šmuca opogumljal tudi pred tivolskim finišem evropske sezone. A namesto da bi se ACH Volley po osvojeni prvi lovoriki, domači pokalni, sprostil in še dvignil v igri, je nerazumljivo padel in v zadnjih dveh tednih pokazal kaj klavrn obraz.

»Pred več kot dvema mesecema smo se iz Berlina vrnili dvignjenih glav, dokazali smo si, da smo lahko konkurenčni. Če bi tokrat nadgradili tedanjo igro, bi se doma lahko veselili tudi zmage. Žal pa smo v teh dveh mesecih padli, upam si trditi, da že 14 dni ne nastopamo na prejšnji ravni. Ali še vedno praznujemo osvojeni pokal ali pa je vmes kaj drugega, ne vem, konec koncev je naloga vodstva, da analizira doseženo in najde rešitev za nadaljevanje sezone. Čaka nas še ogromno težkih tekem na domačih parketih, končnica DP, baje celo finalni turnir interlige, vse to pa so tekmovanja, v katerih imamo ravno tako visoke cilje. A če bomo želeli biti suvereni, bomo morali bolje in več trenirati ter pokazati boljšo igro,« je bil samokritičen kapetan Flajs.

Koliko je h končnemu izplenu prispevala tudi popolna neuigranost ekipe, v kateri so bili zgolj štirje fantje iz minule sezone, trije sprejemalci in en bloker? »To ne sme biti izgovor. Vemo, kakšne težave smo imeli v prejšnjih letih, na kakšen način, kdaj in s kakšnimi cilji je bilo moštvo sestavljeno. V tej sezoni smo konec koncev skupaj že štiri, pet mesecev, v tolikšnem času bi pričakovali boljšo uigranost,« ni ovinkaril Sevničan in še rahlo požugal slehernemu v igralskem kadru: »Najprej potrebujemo malce počitka, da se spet napolnimo tudi čustveno, po osvojenem pokalu se je res veliko dogajalo. Nato se bo treba vrniti na trening in tam pokazati večjo željo po napredku kot doslej.«

Zgolj edini libero v zasedbi Miha Plot in najboljši tujec v tej sezoni, avstralski sprejemalec Nathan Roberts, imata v pogodbi klavzulo, ki jima po koncu nastopov v LP – seveda ob sprejemljivi ponudbi – omogoča menjavo sredine. Prav bi bilo, da se klub vrne k hvalevredni politiki z začetka sezone, ko so izdatno minutažo dobivali tudi fantje, ki so se pred tem kalili v črnuški podružnici. Navsezadnje je vprašanje, ali bo Flajs zvestobo klubu »umetno« podaljšal še za eno sezono, ali bo vodstvo znalo zadržati Plota, Jana Klobučarja in odlično odkritje jeseni Jana Kozamernika, ali bo 38-letni starosta Matija Pleško še vztrajal na parketih ... Nadaljnja vzgoja poceni mladeničev iz domačega bazena je vendarle porok za dolgoročno stabilnost kluba, ki spet dobiva zdrave obrise in – kako pomenljivo – celó veča razkorak pred slovensko konkurenco. V nasprotju s pričakovanji.