Narava nas je lani avgusta s poplavami opozorila na nepričakovana tveganja in veliko Slovencev se je ob tem vprašalo, kako dobro imajo zaščiten svoj dom. Začeli smo pregledovati police nepremičninskih zavarovanj in hitro ugotovili, da odgovori niso vedno jasni. Zato smo se na našem webinarju »Kako zavarovati nepremičnine in avtomobile« z dvema strokovnjakoma pogovorili o zavarovanjih. O pogostih napakah, ki jih naredimo pri sklepanju pogodb, ter o tem, kako izbrati pravo ravnotežje med premijo in zavarovalno vsoto, sta nam svetovala Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, in Andrej Kocič, izkušeni zavarovalničar iz posredniške družbe Kapos.
Zavarovanja v trendu
Za začetek sta oba poudarila, da so poplave resno pretresle zavarovalniški trg. »Zanimivo pa je, da se po poplavah nekoliko povečuje povpraševanje po potresnih zavarovanjih« pove Krumbergerjeva. Pojasni, da Slovenci sicer v primerjavi z drugimi evropskimi državami nismo slabo zavarovani, saj smo po raziskavah na vrhu lestvice razmerja med zavarovanimi in ekonomskimi škodami iz naslova naravnih nesreč. Lahko bi za zavarovanje sicer poskrbeli še bolje, ocenjujemo, da je približno tretjina objektov fizičnih oseb zavarovanih, za poplave pa še veliko manj. Okrog polovica poplavnih škod je bila povzročena celo na območju, kjer te niso pričakovane, kar nam pove, da nikoli ne moremo stoodstotno vedeti, kdaj bomo zavarovanje potrebovali. Tudi Kocič meni, da je zavarovalniški trg pri nas razvit, saj je zelo vezan na razvita evropska tržišča (npr. nemškega), ki so napredna: »Sicer se opazi skok števila nekaterih zavarovanj vsakič po večjih dogodkih, vendar nisem prepričan, če ima to velik učinek.«
Zavarovalna pogodba je zelo kompleksna
»Ne gre samo za zavarovalno polico, temveč za celotne pogoje in zakone, ki so v ozadju. Pomembne so tudi stopnje franšize (kolikšen je odbitek oziroma naša soudeležba pri uveljavljanju izplačila škode), zavarovalna vsota, odškodbeni način in podobno, a za vse to moramo znati pogodbo dobro prebrati,« poudari Kocič. Trenutek resnice, ko se kakovost te pogodbe pokaže, pa je, ko želimo uveljaviti zavarovanje, doda. »To se je pri poplavah pokazalo na primer pri stroških čiščenja, pavšalnih zneskih izplačil le-teh in podobno. Ljudje so na splošno zelo pasivni v zvezi s tem, saj se ne poglobijo, katero zavarovanje sploh potrebujejo, kaj točno znotraj tega potrebujejo, še bolj pa se prepustijo, ko je treba uveljaviti škodo, saj ne postavljajo dodatnih vprašanj, da bi dobili več odgovorov in na koncu tudi več povrnjene škode,« pojasni Kocič. Preveč zaupamo, ne pozanimamo pa se sami o tem in zelo hitro sprejmemo dano rešitev, doda. »Tudi mi zavarovalničarji pogosto ne poznamo vseh podrobnosti pogodb, saj se sklepajo na daljša obdobja in vmes se marsikaj spremeni,« še opozori Krumbergerjeva.
Ni vse za vsakogar
»Vprašati se moramo, kaj bi nas najbolj prizadelo, da ugotovimo, kaj sploh potrebujemo in ali se nam to res splača. Ni vse za vsakogar primerno in potrebno,« pove Kocič. Imamo posebne vprašalnike, ki nas lahko vodijo skozi pogovor z zastopnikom, ki naj traja vsaj eno uro. Res se moramo posvetiti podrobnostim – na primer, ali imamo dovolj visoko zavarovalno vsoto in podobno. Pri uveljavljanju škode na koncu ne bomo zadovoljni z zastopnikom, če bomo ugotovili, da pogodba ne vsebuje vsega, kar bi potrebovali, čeprav bi to lahko z večjo aktivnostjo pri sklepanju preprečili, še doda Kocič. Pogosto namreč rečemo, zavarujmo kot lani. »Test potreb in zahtev bi zastopnik moral stranki ponuditi po zakonu,« poudari Krumbergerjeva.
Ljudje zavarovanje pogosto razumejo kot naložbo in so velikokrat razočarani, da nikoli nič nimajo od tega, kar plačujejo. V resnici nočemo nazaj dobiti teh sredstev, ker upamo, da ne bo teh škodnih dogodkov, doda Krumbergerjeva. Kocič poudarja, da seveda ne moremo vsi imeti škodnega zahtevka, saj je tudi koncept tak , da mnogi vplačujejo v vrečo, da odškodnino dobi nekdo, ki mu rpripada, ki je doživel škodni dogodek. Na primer, ob večjem potresu bo to množična škoda, ki jo bo od nekod treba pokriti, in samo premija posameznega zavarovalca seveda ne more pokriti tega, še pove Kocič.
Preglejmo paketne ponudbe – primerjava res od nas zahteva doktorat?
V realnosti je pogodbe težko primerjati, saj vsaka zavarovalnica oblikuje produkt po svoje. Če želimo primerjavo hitreje rešiti, gremo k neekskluzivnemu zastopniku ali posredniku, ki lahko zastopa več zavarovalnic, ali pa pridobimo pogodbe od posameznih zastopnikov (zavarovalnic) in to naredimo sami. Kocič svetuje, naj vedno primerjamo več ponudb, saj se zavarovalne premije (poleg pogojev) razlikujejo. Paziti moramo pri pavšalnih mnenjih o zavarovalnicah glede na kakšno preteklo izkušnjo in generalni pomisleki niso ravno upravičeni.
»Pogosto lahko pri zavarovanju doma izbiramo med več paketi, od osnovnega do bolj popolnega glede na nabor nevarnosti, ki jih krijejo, in višine zavarovalnih vsot. Bolj kvalitetno kritje več pomembnih škod, ki se relativno pogosto zgodijo, kot npr. poplave, potresno zavarovanjein podobno, predvsem z ustrezno visokimi višinami zavarovalnih vsot, je pogosto v višjih paketih. Potres je poleg npr. požara, viharja, poplave, … v Sloveniji nevarnost, ki je zelo realna, tudi poplave so bile v zadnjih letih kar pogoste,« pove Kocič. Treba je pogledati vse postavke in predvsem dodatne nevarnosti. Še preden se odločimo, kaj vse točno potrebujemo, pa napačno začnemo razmišljati o ceni, pojasni. Krumbergerjeva poudari, da smo prav zato pogosto podzavarovani ali pa celo izključimo določen prostor iz zavarovanja, nekateri celo zmanjšajo kvadraturo zavarovanega prostora, da bi dosegli nižjo ceno, a nas to potem tepe pri izplačilu škode. Preveriti pa moramo tudi ohranjenost nepremičnine in morebitne vmesne spremembe. Vsako leto bi morali preveriti tveganja, ki smo jim izpostavljenim, in temu prilagoditi pogodbo, še doda Krumbergerjeva.
Pa lahko ceno vseeno kako znižamo?
»Primerjava je nujna in podjetja lahko privarčujejo še več kot fizične osebe. Pri avtomobilih je to možno vsako leto, pa tudi pri domu moramo ne glede na daljše obdobje sklenitve redno pregledovati ponudbe, a to zahteva nekaj časa, ki si ga večina ne vzame,« pove Kocič. Škodni rezultat (razlika med vplačanimi premijami in izplačanimi škodami) zavarovalnica pogleda na daljši rok in tudi to lahko vpliva na ceno premije. »Zastopniku lahko na primer poudarimo, da že deset let nismo imeli izplačane škode,« doda Kocič. Opozori pa na poskuse zavarovalniških goljufij,, kar zavarovalniški cenilci zelo hitro spregledajo.
Stopnja rizika vpliva na premijo
Premija se v osnovi določa od vrednosti nepremičnine. »Zmanjšana poplavna nevarnost bi na primer morala biti upoštevana na določenem območju. Torej, v povezavi z oceno manjšega rizika, ki se kaže v nižji zavarovalni vsoti, bi se lahko premija znižala,« pojasni Krumbergerjeva. Na primer, protipoplavna varnost je pomembna že zaradi nas, da imamo manj škode, ne samo zaradi zavarovalnice. Seveda pa je tudi v njihovem interesu, da se tveganja zmanjšujejo vnaprej. Trud zavarovanca, da možnost škode zmanjša, se tudi lahko upošteva pri zavarovalni premiji, ampak gre bolj za individualno odločitev, poudari Kocič. Ne smemo pa pozabiti na mikrolokacijo, od česar so lahko odvisna tveganja, še doda.
Etažna lastnina v bloku
»Če živimo v bloku, imamo običajno že prek upravnika sklenjeno zavarovanje etažne lastnine (stavba, razen premičnin v našem stanovanju). Dobro je pri njem preveriti, kaj vse točno je zavarovano, preden sklepamo lastno zavarovanje za stanovanje. Potem dodatno sklenemo še zavarovanje za premičnine v stanovanju in odgovornost zasebnika, ki je zelo pomembno zavarovanje. Mogoče ni odveč, da ta zavarovanja sklenemo kar pri isti zavarovalnici, kot je zavarovan že blok,« svetuje Kocič.
Vrednost nepremičnine in zavarovalna vsota
»Imamo več vrst vrednosti, ki jim zavarovalnica sledi, predvsem je pomembna nadomestitvena. V osnovi pa gre za oceno stroška dela in materiala, ki sta potrebna, da se objekt postavi nazaj v stanje, kot je bilo pred poškodbo. Priporočam zavarovanje na novo vrednost nepremičnine, ker pač ne moreš zgraditi starega objekta in želimo seveda zgraditi nov objekt. Nekateri ponujajo zavarovanje na dejansko vrednost, kjer je upoštevana tudi amortizacija, a potem ne dobimo dovolj denarja za celotno obnovo,« pojasni Kocič. Po zavarovalniških priročnikih se lahko ugotovi na primer gradbena nadomestitvena vrednost, kar pa ni povezano s tržno vrednostjo, še pojasni. Zavarovalna vsota mora biti enaka tej vrednosti, saj smo, če je nižja, podzavarovani in dobimo premalo, pri nadzavarovanju pa plačujemo previsoko premijo. Odločilno je določiti pravo nadomestitveno vrednost. V zadnjih letih je na primer inflacija visoka, in če se pogodba temu ne prilagaja, lahko čez nekaj let dobimo premalo. Krumbergerjeva opozori na to, da mora zastopnik realno oceniti nepremičnino, saj sicer lahko napačno oceni vrednost: »Na primer že vrtna lopa je lahko zelo problem, uporabljeni so različni materiali in podobno, kar pomembno vpliva na ceno prenove.« Kocič omeni še posebno zavarovanje – zavarovanje na prvi riziko. Gre za zavarovanje na manjši znesek, če se nam zdi, da bi lahko škoda bila nižja kot za celotno vrednost nepremičnine. Tu podzavarovanje ne velja in dobimonajveč toliko, za kolikor smo sklenili to zavarovanje, pojasni Kocič. Je pa pri tem zavarovanju potrebno biti previden, da določimo ustrezno višino zavarovalne vsote.
