Tema: Ruska centralna banka v luči ukrajinske krize zvišala obrestno mero
Moskva, 25. julija (STA) – Ruska centralna banka je danes že tretjič od marca zvišala ključno obrestno mero. Gre za poskus zajeziti odliv kapitala pred zaostritvami sankcij, s katerimi zaradi ukrajinske krize Moskvi grozijo zahodne države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruska centralna banka je ključno obrestno mero danes zvišala za pol odstotne točke na osem odstotkov. Ob tem je sporočila, da so se zaradi kombinacije dejavnikov povečala inflacijska tveganja. Med temi dejavniki je izpostavila tudi zaostrovanje geopolitičnih napetosti in njihov morebitni vpliv na vrednost rublja.
Gre za tretje zvišanje ključne obrestne mere od marca, centralni bankirji pa so opozorili, da so jo v primeru, da se bodo inflacijska tveganja nadaljevala, pripravljeni potisniti še višje.
Julija je bila inflacija v Rusiji pri 7,5 odstotka in se je na mesečni ravni znižala za 0,1 odstotne točke.
Analitiki opozarjajo, da je kljub izgovarjanju na inflacijo pravi motiv ruske centralne banke omejiti odtok kapitala iz države pred novim krogom sankcij zahodnih držav. Višje obrestne mere bi namreč lahko prepričale vlagatelje, da denar ohranijo v državi, ki jim zagotavlja visoke donose. Na drugi strani pa lahko zvišanje obrestnih mer negativno vpliva na gospodarsko aktivnost, saj denar postane dražji za podjetja in potrošnike, ki bi si ga želeli sposoditi.
EU pospešeno pripravlja gospodarske sankcije proti Rusiji na štirih področjih; na finančnem omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti na evropske kapitalske trge, na obrambnem embargo na orožje, sicer pa pripravljajo še prepoved izvoza tehnologije za dvojno uporabo in občutljivih tehnologij, tudi v energetskem sektorju.
Veleposlaniki članic pri EU so danes dosegli načelen konsenz o gospodarskih sankcijah in pristojnim službam Evropske komisije naložili, naj pripravijo zakonodajne predloge do torka, ko bodo znova razpravljali o tem.
V četrtek so se veleposlaniki že dogovorili za razširitev kazenskega seznama s 15 posamezniki in 18 pravnimi osebami, med katerimi je devet političnih entitet in devet podjetij. Imena bodo znana danes pozno popoldne, ko bo ukrep objavljen v Uradnem listu EU.
Za prehod v tretjo fazo sankcij se je unija odločila po sestrelitvi potniškega letala, ki je z 298 ljudmi na krovu strmoglavilo na vzhodu Ukrajine. Krivcev uradno še niso potrdili, najverjetneje pa so ga sestrelili separatisti, ki jih podpira Rusija.
Strmoglavljenje letala ter nato vedenje separatistov in Rusije, ki niso zagotovili dostojnega ravnanja s posmrtnimi ostanki žrtev, je sprožilo ogorčenje ter občutno spremenilo vzdušje v uniji. Med žrtvami je več kot dve tretjini državljanov unije, največ Nizozemcev.