Tema: Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 30. maja (STA) – Pri založbi Modrijan so v zbirki Svila izdali povest irske pisateljice Claire Keegan Rejenka, pri Celjski Mohorjevi družbi pa delo Klemna Jelinčiča Boete z naslovom Vzhodne cerkve na kratko. Mladinska knjiga je izdala ponatis avtobiografije Boba Dylana Zapiski, založba Zala pa slikanico o nastopu priznanega violinista na podzemni železnici.
REJENKA – POVEST IRSKE PISATELJICE NA TEMO TRGANJA VEZI OD DRUŽINE
Povest Rejenka združuje vse odlike pisanja Claire Keegan, vrhunske stilistke in dobre poznavalke človeške psihe, ter značilne mcgahernovske literarne prijeme pri razgrinjanju fabule. Delo namreč bralcu ničesar ne ponuja na pladnju, ob prebiranju zgodbe, v kateri se na videz zgodi le malo, se da razbrati, kaj je pomembno ali celo prelomno. Rejenka je pripoved o trenutku, ko se odraščajoča protagonistka zgodbe zave svoje vrednosti, svoje pravice do tega, da je spoštovana in ljubljena. Po več letih zbere dovolj etičnega poguma, da se upre pravilom svoje družine, to pa je opisano na pretanjen, topel in človeško pristen način, ki je tudi sicer značilen za pisateljičin opus.
Claire Keegan (1968) se je rodila v grofiji Wicklow na jugovzhodni obali Irske. Po diplomi iz angleške književnosti in politične znanosti je poučevala kreativno pisanje na univerzi v Walesu. Živi in ustvarja na irskem podeželju. Čeprav je izdala le dve knjigi kratkih zgodb, se lahko pohvali z dolgim spiskom literarnih nagrad. Leta 2009 gostovala v Ljubljani v okviru prireditve Literarne identitete Evrope. Pravkar izdano povest je prevedla Maja Novak, v slovenskem prevodu pa je na voljo še knjiga Čez modra polja.
VZHODNE CERKEV NA KRATKO – VODIČ PO VZHODNIH CERKVAH
Knjiga predstavlja vse krščanske skupnosti, ki so na Zahodu znane pod imenom vzhodne Cerkve, in sicer vse številne pravoslavne Cerkve, vzhodne katoliške Cerkve različnih obredov in seveda tako imenovane stare vzhodne Cerkve. Slovenskemu bralcu so še najbolj znane pravoslavne Cerkve, precej manj pa stare vzhodne Cerkve in vzhodne katoliške skupnosti, ki predstavljajo enega ključnih elementov za razumevanje današnje situacije na Bližnjem vzhodu, kjer so različne vzhodne krščanske skupnosti še dve generaciji nazaj predstavljale kar četrtino vsega prebivalstva. Knjiga o vzhodnih Cerkvah prinaša osnovni opis vsake izmed obravnavanih skupnosti, opremljena pa je tudi z dokumentarnim slikovnim gradivom.
Klemen Jelinčič Boeta (1973) je v Izraelu diplomiral iz antropologije in sociologije. Leta 2002 se je vrnil v Ljubljano, kjer je doktoriral iz srednjeveške judovske zgodovine na Slovenskem. Napisal je štiri strokovne knjige o judovstvu. Piše tudi poezijo. V slovenščino je med drugim prevedel Koran, prevaja tudi hebrejsko leposlovje.
ZAPISKI – AVTOBIOGRAFIJA GLASBENE LEGENDE
Zapiski so začeli nastajati okoli leta 1961 kot odsev avtorjevega bivanja, razmišljanj in vplivov novega okolja, v katerem se je znašel takoj po prihodu v New York oziroma v Greenwich Village. Dylanov pripovedni jezik v knjigi je prepoznavno duhovno bogat, angažiran, poln domišljije in ritma. Točno tak, kakršen veje tudi iz njegove poezije in glasbe. Knjiga je prvič izšla pred desetimi leti pri Didakti.
Bob Dylan (1941), rojen kot Allen Zimmerman, že dobrih 50 let vidno zaznamuje svetovni glasbeni prostor. Podpisuje se pod številne glasbene uspešnice, med njimi Blowin’ In The Wind, Like A Rolling Stone in The Times They Are a-Changin. V karieri je raziskoval različne glasbene stile, od ljudske glasbe, bluesa in countryja do rocka, jazza in swinga. Za svoje delo je prejel vse vidnejše nagrade.
VIOLINIST – SLIKANICA Z RESNIČNO ZGODBO, KI DA MISLITI
V slikanici kanadske avtorice Kathy Stinson z ilustracijami srbskega ilustratorja Dušana Petričića je predstavljen resničen dogodek – nastop svetovno znanega violinista Joshue Bella na postaji podzemne železnice V Washingtonu, kjer je bil oblečen kot poulični glasbenik. V tričetrturnem nastopu s stradivarko je šlo mimo njega več kot 1000 ljudi, od katerih se jih je ustavilo zgolj sedem, pri čemer nihče ni ploskal, niti ob skladbi Ave Marija, ki velja za eno najtežjih pesmi vseh časov. Kot je zapisal Bell, so bili edini resnični poslušalci le otroci, ki pa so jih starši vlekli naprej, ker se jim je mudilo po opravkih. Besedilo sta poslovenila Mateja in Miha Sužnik.