Poroke Slovencev

Na zadnjem mestu v Evropi, vedno več se jih želi poročiti v tujini

Andraž Zupančič
6. 5. 2024, 21.25
Deli članek:

Poroka naj bi bila nov list v življenju posameznika, v tradicionalnih družbah pa je imela še veliko širši pomen. Slovenci smo po drugi svetovni vojni, posebej pa po zakonski izenačitvi statusa poročenih in parov v skupnem gospodinjstvu, korenito obrnili hrbet porokam in smo zdaj po številu porok povsem na repu evropske lestvice.

Profimedia
Veliko parov išče malce drugačno poroko v eksotičnih krajih. Poročite se lahko tudi pod vodo.

Nekoč je imela poroka velik pomen, veliko večjega kot danes. Etnolog Janez Bogataj sicer pravi, da se Slovenci in Slovenke porokam nismo odrekli, te se le spreminjajo, kot se je skozi čas spreminjal celoten običaj in njegov širši namen. »Po drugi svetovni vojni je bila v vaških in trških skupnostih poroka še vedno pomemben del življenja vsakega posameznika, to je bilo zelo svečano in pomembno dejanje, saj so tradicionalne družbe poroko povezovale s potomstvom pa tudi z združevanjem premoženja. Nato pa so se stvari začele spreminjati.« Zdaj imamo, pravi Bogataj, kapitalizem, ki je k nam iz anglo-ameriškega sveta prinesel predporočne pogodbe, drugačne rituale, hkrati pa družba na neporočene pare gleda drugače kot nekoč. »Poroka se je tako utopila v splošni poplavi nevrednot,« dodaja.

Izenačitev statusa prinesla še večje spremembe

Na ministrstvu za delo in družino so dodatno pojasnili nekaj pojmov, povezanih s porokami. Glede na ureditev življenjskih skupnosti obstajajo status samske osebe, status osebe v sklenjeni zakonski zvezi ali zakonca oziroma status osebe v zunajzakonski zvezi ali zunajzakonskega partnerja. »Zakonska zveza je življenjska skupnost dveh oseb, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja zakon. Zakonska zveza in zunajzakonska skupnost imata v razmerju med partnerjema enake pravne posledice. Razlika med obema skupnostima je v tem, da je zakonska zveza uradno sklenjena pred državnim organom ter vpisana v matični register ter se njen obstoj dokazuje z izpisom iz matičnega registra. Zunajzakonska skupnost pa je neformalna oblika skupnosti, ki se ne registrira in se potrdilo o njenem obstoju ne izdaja. Navedeno pomeni, da morata partnerja obstoj zunajzakonske skupnosti dokazovati v vsakem posameznem postopku, ki to zahteva,« še pojasnjujejo.

Prelom v zadnjih 20 letih

V evropskem merilu smo po številu porok na zadnjem mestu, s 3,2 poroke na 1000 prebivalcev smo na isti ravni kot Italija, pred nami pa je s 3,5 poroke na 1000 prebivalcevPortugalska. Dejstvo, da je porok sorazmerno malo, ima tudi finančne vzroke. »Po svoje je to nekakšen odraz vse večje individualizacije, moramo pa tudi ločiti razmere v urbanem in neurbanem okolju. Postalo je predvsem osebna izbira in odraz življenjskega stila ali spolne usmerjenosti. Je tudi upor proti potrošniški družbi, saj se mnogo parov odloči le za formalno poroko na upravni enoti,« pa meni Mateja Habinc, profesorica etnologije na filozofski fakulteti v Ljubljani.

Socialistična potrošniška družba, ki se je začela razvijati v 60. letih prejšnjega stoletja, je sicer podaljšala »življenjsko dobo« porokam, večji prelom s to tradicijo se je dejansko zgodil v zadnjih 20 letih.

Profimedia
Tudi poroke z omejenim številom svatov so vredne vseh spominov.

Na zadnjem mestu v Evropi

Torej omenjeni podatek, da smo na zadnjem mestu v Evropi, niti ne preseneča. Največ zakonskih zvez na 1000 prebivalcev je sicer na Madžarskem (6,6). »Z 31,8 razveze na 100 sklenjenih zakonskih zvez pa ne izstopamo. Najmanj razvez na 100 sklenjenih zakonskih zvez so imeli leta 2022 na Malti in v Romuniji (19,7), največ pa na Finskem (51,8),« dodajajo na statističnem uradu.

Koliko porok na leto se torej zgodi v Sloveniji? Po podatkih minstrstva jih je v povprečju okoli 7000 ali nekaj sto več na leto. Po koronskem obdobju je število naraslo, je pa zanimivo, da se od leta 2014 malo več kot 30 odstotkov porok letno sklene v tujini.  

Ker je uradnih porok manj, je v statistiki zajeto še eno zanimivo število: koliko otrok se rodi v zunajzakonski skupnosti. Tako smo v družbi Bolgarije, Estonije, Španije, Francije, Portugalske in Švedske – z večjim deležem otrok, rojenih zunaj zakonske skupnosti, kot se jih rodi v zakonu. »Za Slovenijo je značilen visok delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze; leta 2022 je znašal 57,3 odstotka in je bil najvišji med članicami EU. Najnižji je bil v Grčiji, z 19,2 odstotka, povprečje v EU pa je 42,2 odstotka,« dodajajo na Sursu.

dreamstime
Ker je veliko parov neporočenih, se pri nas več kot polovica otrok rodi v zunajzakonskih skupnostih.

Finance niso zanemarljive

Ob vsem tem »za« in »proti« seveda ne moremo mimo finančnega vidika poroke. Pri izbiri oblike in lokacije poroke pari pogosto upoštevajo stroške. »Nekoč so se vsi hoteli poročiti na Ljubljanskem gradu, tega je zdaj veliko manj. Poroke v tujini so stvar vzbujanja pozornosti ali pa tudi bežanja pred stroški, saj tako ni treba pripravljati gostij za sto ali več povabljencev,« meni Janez Bogataj.

Profimedia
Pri stroških porok skorajda ni omejitev. Zato veliko parov načrtuje manj razkošno poroko.

Poroka je bila nekoč stvar cele skupnosti

In dodaja, da je bila tradicionalna družba na poroke ponosna, dogodek pa je povezoval tako rekoč celotno skupnost, ne samo družine mladoporočencev. Bile so fantovščine, dekliščine, vloga staršev je bila veliko pomembnejša, vse je potekalo po nekakšnem hierarhičnem postopku. »Nekoč je bil del poroke starešina, ki je vodil celoten protokol. Tudi takih izrazov ni več, zdaj smo očitno tako zafrustrirani, da jih raje imenujemo šef protokola in podobno.« V manj urbanih okoljih, kjer še dajo nekaj na tradicijo, ti na srečo še niso zamrli, se pa dejansko spreminjajo, kot se spreminja družba.
Na ministrstvu sicer povedo še, da je sklenitev zakonske zveze v uradnih prostorih brezplačna, brez takse in stroškov, če poteka zunaj uradnega prostora, pa je strošek 170 evrov. Drugih stroškov z uradno sklenitvijo zakonske zveze ni.

Profimedia
In anglo-ameriškega sveta smo uvozili kar nekaj novih običajev.